Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ilka Štuhec, Tina Maze, Primož Roglič – to so samo nekatera imena vrhunskih športnikov, ki so šla skozi roke specialista športne medicine in fiziologa dr. Radoja Milića. Vodja Laboratorija za fiziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani je pojasnil tudi, zakaj je domotožje pravzaprav bluz. Ali se črnogorske celice delijo počasneje od ostalih, pa smo v šali vprašali slovenskega strokovnjaka za celično terapijo in predsednika Črnogorskega društva Duklja Miomirja Kneževića. Spoznali boste atletskega trenerja Svjetlana Vujasina, ki je pustil pečat na številnih generacijah mladih atletov, tudi Maruši Mišmaš in Žanu Rudolfu.
Spoznali boste študente makedonistike, ki so v okviru slovanskega večera na Filozofski fakulteti Slovanske ljudske v novi embalaži pripravili repersko različico makedonske pravljice Siljan Štrk. O tem, kako se je še kot otrok v Skopju zaljubil v gledališče, smo se v studiu pogovarjali z znanim režiserjem Dušanom Jovanovićem, ki se je sicer rodil v Beogradu, v Sloveniji pa živi od leta 1951. Bili smo tudi v Velenju, na šestem Saboru hrvaške kulture v Sloveniji – največji manifestaciji hrvaške skupnosti pri nas.
Na Univerzi v Ljubljani študira slabih dva tisoč študentov iz držav nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo nadarjenega pianista Momčila Petrovića, ki je študij iz Beograda nadaljeval na ljubljanski Akademiji za glasbo. Veliko Britanijo je po skoraj devetih letih, zaradi raziskovalnega projekta robotske roke v industriji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, zapustil tudi David Kraljić. Velenjčan iz družine priseljencev iz Medžimurja je z najvišjimi ocenami končal študij v Cambridgeu, potem pa doktoriral na Oxfordu. Kozmolog in astrofizik dr. David Kraljić je v studiu pojasnil, zakaj naglas v angleščini ni tako pomemben kot je v slovenščini. Spoznali boste tudi pisatelja in vzgojitelja v dijaškem domu Šiška Branka Lučića, ki že 37 let vzporedno živi med Ljubljano in Puljem.
Pesnica Mirjana Šernek se je kot slepa deklica iz Srbije preselila v Slovenijo. Kljub težki življenjski preizkušnji se začetnih jezikovnih nesporazumov danes spominja s humorjem. Bili smo v vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici, kjer si dela brez pomočnice vzgojiteljice albanskega rodu Veronike Gjinaj sploh ne predstavljajo več. Ali in v kolikšni meri so v Sloveniji izkoriščeni potenciali priseljencev in njihovih potomcev, smo se pogovarjali s sociologinjo in predstojnico Doktorske šole Univerze v Ljubljani doktorico Aleksandro Kanjuo Mrčela, ki pooseblja priseljensko zgodbo o uspehu, saj se je tudi sama priseljenka z Reke.
Mogoče bo »inat« postal tudi slovenska beseda, saj v športu pripomore k odličnim rezultatom, za NaGlas! napoveduje selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović. Portret bronastega »Janeza« je pripravila novinarka Nataša Žunić. Brez Njegoša seveda ni šlo. V studiu smo gostili pobudnico Odprte kuhne Almo Mujezinović Kochavy, ki je Slovencem ob hrani prinesla tudi sproščeno druženje na prostem. Obiskali smo družino Kopasić, ki že dolgo živi v Sloveniji, a ohranja velikonočne običaje iz hrvaškega Međimurja.
Nacionalizem škoduje zdravju, je na plakatu za gledališko predstavo Jugoslavija, moja dežela opozorila grafična oblikovalka iz Splita Danijela Grgić, ki že več kot 30 let ustvarja v Sloveniji in je v slovenska gledališča vrnila plakat s fotografijo. O plakatih, ki namesto simbolov sovraštva prinašajo sporočilo strpnosti, se bomo v studiu pogovarjali s svetovno znanim grafičnim oblikovalcem iz New Yorka Mirkom Ilićem, ki je tudi avtor razstave o strpnosti, ki je ta teden potekala v Ljubljani. Njegovemu pozivu, da v svojih jezikih na plakatih spregovorijo o strpnosti se je odzvalo 21 oblikovalcev iz vsega sveta. Strpno že deveto leto zapored sodelujejo tudi kulturno-umetniška društva vseh narodov nekdanje Jugoslavije, ki na skupni prireditvi ohranjajo tradicijo ljudske pesmi. Prisluhnite!
Nobelovec Ivo Andrić in kraljica kriminalk Agatha Christie – sta samo dve svetovno znani imeni, ki so v 60ih in 70ih prijateljevali s srbskim pisateljem, ki je bil rojen na severu Črne gore, svoje uspešnice pa je pisal v Sloveniji. Obiskali smo hišo Miodraga Bulatovića na Krekovem trgu v Ljubljani, kjer je danes priljubljeno zbirališče umetnikov in boemov. Spoznali boste oblikovalko, scenografko in kostumografko Tijano Todorović, ki jo je iz Nikšića v Ljubljano privabil študij mode in tekstilnega oblikovanja, zdaj ustvarja tudi za gledališče. Kako se oblačijo Črnogorke in kako Slovenke? Iz Črne gore je prek Benetk v Ljubljano pred skoraj 30imi leti prišel tudi kontrabasist in redni profesor ljubljanske Akademije za glasbo Zoran Marković, ki se nam je pridružil v studiu in predstavil svoj revolucionarni izum za godalne inštrumente. Spoznali boste tudi 24-letno Laro Paukovič, ki je v prvencu Poletje v gostilni izvirno spregovorila o nestrpnosti.
Kako se nosi naglavna ruta? Kje jo pri nas mogoče kupiti? Kako za videz skrbijo pokrite muslimanke v Sloveniji? Odgovore smo poiskali pri Eli Porić, predsednici ženskega združenja Zemzem, ki deluje v okviru Islamske skupnosti. Pravzaprav je predmet razprav vseskozi žensko telo – le da gre enkrat za zakrivanje drugič pa za razkrivanje – meni video umetnica, režiserka in novinarka Zemira Alajbegović Pečovnik, ki je v studiu spregovorila tudi o lastni priseljenski izkušnji. SKC Danilo Kiš je v Ljubljani predstavil prvi prevod Kosovelovih Integralov v srbščino po stotih letih, mi pa smo predstavili mladega slovenskega pesnika Muanisa Sinanovića, katerega zbirko Izohipse je v srbski jezik prepesnil Ivan Antić.
Ranljive skupine se v slovensko družbo vključujejo tudi prek delavnic za stand-up komedijo, ki jih v društvu Ljiljan vodi Perica Jerković. Bili smo v Škofji Loki, kjer je projekt povezal tamkajšnje Hrvate, Srbe in Bošnjake. Vodjo projektov Zveze hrvaških društev v Sloveniji Majo Milas bomo vprašali, kaj bi priznanje statusa manjšin prineslo skupnostim. Zdaj je namreč njihovo financiranje razdrobljeno in nezadostno.
Bronasta kolajna za rokometaše pod taktirko Veselina Vujovića je pokazala, da tudi mlajša generacija Slovencev odlično razume črnogorsko. Za vsak primer predstavljamo tudi slovensko-črnogorski slovar, ki ga je izdal upokojeni pravnik Remzo Skenderović. Močna čustva športnikov in navijačev s svojim objektivom že dolgo beleži fotoreporter Igor Kupljenik, ki je Banjaluko pred 20 leti zamenjal za Ljubljano. V slovenski prestolnici se je leta 1977 bosanskim staršem rodil slovenski nogometni reprezentant Milenko Aćimović. V studiu NaGlasa! bo obudil spomine na odraščanje za Bežigradom, spregovoril bo tudi o svoji nogometni karieri, ki se je začela prav v ljubljanski Olimpiji.
Oddaja NaGlas! - edina televizijska oddaja, namenjena Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Sloveniji te dni praznuje svoj 2. rojstni dan. Tomislav Jovanović Tokac, Jakov Fak, Slaviša Stojanović, Ivana Đilas, Jelena Proković so samo nekateri gostje NaGlasa!, ki so pustili pečat v oddaji v letu 2016. Kako oddajo ocenjujeta vodja službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice ministrstva za kulturo Sašo Gazdić in Brankica Petković z Mirovnega inštituta? V studiu se nam je naravnost iz Beograda pridružila pisateljica Mirjana Bobić Mojsilović, ki so ji v slovenščino prevedli že tretji roman.
Kaj je »česnica«, zakaj jo Srbi pečejo za pravoslavni božič in kakšen simbolni pomen ima običaj, ki ga ohranjajo tudi v Ljubljani? O običajih in novoletnih zaobljubah se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem, ki se je pred dobrimi 20 leti iz Dubrovnika preselil v slovensko prestolnico. V Novem mestu smo obiskali brivnico 22-letnega Edisa Osmanovića, kamor prihajajo bradači iz vse Slovenije. Spoznali boste mladega virtuoza na violini Nikolo Pajanovića, ki mu je bila glasba položena v zibelko. Že zdaj se lahko pohvali z 12 zlatimi plaketami in prvimi nagradami na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Neveljaven email naslov
