Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mehmedalija Alić je edini priseljenec, ki se ponaša z medaljo za častno dejanje Republike Slovenije. Leta 2014 jo je iz rok Boruta Pahorja prejel za svojo neomajno humanistično držo kot vodja izkopavanj posmrtnih ostankov v Hudi Jami. Alićeva življenjska zgodba je navdihnila ustvarjalce filma Rudar, s katerim se Slovenija poteguje za tujejezičnega Oskarja. Kako otrokom narisati nasmeh na obraz – to vprašanje ni dalo spati vozniku ljubljanskega avtobusa Amirju Abdakoviću. Zato sta se skupaj kolegom Emilom Huskićem kar sama lotila humanitarne akcije. Tako preprosto je ustvarjati dobro, so v utemeljitvi nagrade Ljubici Suni Čehovin za vizualno podobo albuma Solo mladega jazz pianista Gregorja Ftičarja zapisali v Društvu oblikovalcev Slovenije. Beograjčanka z ljubljanskim naslovom je kolege očarala s preizkušenim pristopom: manj je dovolj!
Kadija te tuži, kadija ti sudi – to je najpogostejši pregovor, ki ga po podatkih Parlametra v srbščini oziroma hrvaščini slišimo v državnem zboru. Zakaj slovenski politiki tako radi uporabljajo besede v srbohrvaščini, nam je v studiu pojasnil strokovnjak za odnose z javnostmi in predstojnik oddelka za komunikologijo na FDV-ju prof. dr. Dejan Verčič, ki z družino 15 let živi v Ljubljani in Zagrebu. Kako je Zagrebčan, predsednik Hrvatskega kulturnega društva v Mariboru Marko Mandir pristal v štajerski prestolnici? Zapeljali smo se v taksiju Ljubljančana Hasiba Šišića, ki posebno pozornost posveča glasbenemu okusu svojih strank.
Američani imajo »blues«, Portugalci »fado«, Bosanci pa sevdah – bili smo na Desetemu večeru sevdaha v Ljubljani . Med tistimi, ki jim je sevdah rešil življenje v 90ih je tudi Maida Džinić Poljak, pevka skupine T'aman in svetovalka za integracijo v Azilnem domu v Ljubljani. Nekdanja begunka iz Bosne danes pomaga novim beguncem pri nas. Zaščitni znak grafičnega oblikovalca Ajdina Bašića - Sarajevčana, ki že 16 let živi v Ljubljani - so močne barve in še bolj močna sporočila plakatov, glasbenih ovitkov, knjižnih platnic ali spletnih strani. Zaupal nam je, da je Bosanec po rodu, po poklicu pa Slovenec.
Prvi je pravilno napovedal, kdo bo igral v finalu Eurobasketa, potem pa še, da bo Slovenija evropski šampion v košarki. Pred leti je zaradi sina Luke po Ljubljani vozil taksi. V zadnji sezoni je kot trener Ilirijo brez poraza pripeljal iz druge v prvo košarkarsko ligo. Gost v studiu NaGlasa! je Saša Dončić. Spoznali boste Erjona Kastratija in Gezima Morino - mlada košarkarja s Kosova, ki svoj talent na slovenskem parketu brusita skoraj deset let. Hrvaško kulturno društvo Maribor je v sodelovanju z videoumetnico Niko Avtor, ki Slovenijo predstavlja na letošnjem Beneškem bienalu, posnelo dokumentarni film o zapuščenih hišah v Mariboru. Obiskali smo likovno njihovo razstavo v Vetrinjskem domu.
Črnogorska mezzosopranistka Amanda Stojović se je slovenščino učila prek opernih arij. O tem, ali se tujega jezika hitreje in lažje naučijo ljudje s posluhom za glasbo, smo se v studiu pogovarjali s pevko, pesnico in prevajalko Klariso Jovanović. Hči Črnogorca in Istranke pripravlja pesniško zbirko Izgnana, v kateri piše o razdvojenosti ljudi, rojenih v večnarodnostnih družinah. Si predstavljate balkansko kuhinjo brez pleskavic in krompirja? Točno to ponuja netipični kuhar Dalibor Novaković v ljubljanskih Mostah.
Slaščice, kot so baklave, tulumbe in hurmašice, so samo del bogate ponudbe na mizah številnih muslimanov v Sloveniji ob bajramu. Kako je videti praznovanje največjega muslimanskega praznika v Ljubljani? Islamska skupnost letos obeležuje stoletje organiziranega delovanja pri nas. Po 50ih letih je džamija v Ljubljani sicer zgrajena, a še ni dokončana. Kdaj bo odprla svoja vrata, smo v studiu vprašali ljubljanskega muftija dr. Nedžada Grabusa. Tematiziramo tudi pobudo za spremembo ustave, v kateri bi - po predlogu Združene levice in Exyumaka - Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe v Sloveniji omenili kot narodnostne skupnosti.
Ilka Štuhec, Tina Maze, Primož Roglič – to so samo nekatera imena vrhunskih športnikov, ki so šla skozi roke specialista športne medicine in fiziologa dr. Radoja Milića. Vodja Laboratorija za fiziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani je pojasnil tudi, zakaj je domotožje pravzaprav bluz. Ali se črnogorske celice delijo počasneje od ostalih, pa smo v šali vprašali slovenskega strokovnjaka za celično terapijo in predsednika Črnogorskega društva Duklja Miomirja Kneževića. Spoznali boste atletskega trenerja Svjetlana Vujasina, ki je pustil pečat na številnih generacijah mladih atletov, tudi Maruši Mišmaš in Žanu Rudolfu.
Spoznali boste študente makedonistike, ki so v okviru slovanskega večera na Filozofski fakulteti Slovanske ljudske v novi embalaži pripravili repersko različico makedonske pravljice Siljan Štrk. O tem, kako se je še kot otrok v Skopju zaljubil v gledališče, smo se v studiu pogovarjali z znanim režiserjem Dušanom Jovanovićem, ki se je sicer rodil v Beogradu, v Sloveniji pa živi od leta 1951. Bili smo tudi v Velenju, na šestem Saboru hrvaške kulture v Sloveniji – največji manifestaciji hrvaške skupnosti pri nas.
Na Univerzi v Ljubljani študira slabih dva tisoč študentov iz držav nekdanje Jugoslavije. Predstavljamo nadarjenega pianista Momčila Petrovića, ki je študij iz Beograda nadaljeval na ljubljanski Akademiji za glasbo. Veliko Britanijo je po skoraj devetih letih, zaradi raziskovalnega projekta robotske roke v industriji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, zapustil tudi David Kraljić. Velenjčan iz družine priseljencev iz Medžimurja je z najvišjimi ocenami končal študij v Cambridgeu, potem pa doktoriral na Oxfordu. Kozmolog in astrofizik dr. David Kraljić je v studiu pojasnil, zakaj naglas v angleščini ni tako pomemben kot je v slovenščini. Spoznali boste tudi pisatelja in vzgojitelja v dijaškem domu Šiška Branka Lučića, ki že 37 let vzporedno živi med Ljubljano in Puljem.
Pesnica Mirjana Šernek se je kot slepa deklica iz Srbije preselila v Slovenijo. Kljub težki življenjski preizkušnji se začetnih jezikovnih nesporazumov danes spominja s humorjem. Bili smo v vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici, kjer si dela brez pomočnice vzgojiteljice albanskega rodu Veronike Gjinaj sploh ne predstavljajo več. Ali in v kolikšni meri so v Sloveniji izkoriščeni potenciali priseljencev in njihovih potomcev, smo se pogovarjali s sociologinjo in predstojnico Doktorske šole Univerze v Ljubljani doktorico Aleksandro Kanjuo Mrčela, ki pooseblja priseljensko zgodbo o uspehu, saj se je tudi sama priseljenka z Reke.
Mogoče bo »inat« postal tudi slovenska beseda, saj v športu pripomore k odličnim rezultatom, za NaGlas! napoveduje selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović. Portret bronastega »Janeza« je pripravila novinarka Nataša Žunić. Brez Njegoša seveda ni šlo. V studiu smo gostili pobudnico Odprte kuhne Almo Mujezinović Kochavy, ki je Slovencem ob hrani prinesla tudi sproščeno druženje na prostem. Obiskali smo družino Kopasić, ki že dolgo živi v Sloveniji, a ohranja velikonočne običaje iz hrvaškega Međimurja.
Nacionalizem škoduje zdravju, je na plakatu za gledališko predstavo Jugoslavija, moja dežela opozorila grafična oblikovalka iz Splita Danijela Grgić, ki že več kot 30 let ustvarja v Sloveniji in je v slovenska gledališča vrnila plakat s fotografijo. O plakatih, ki namesto simbolov sovraštva prinašajo sporočilo strpnosti, se bomo v studiu pogovarjali s svetovno znanim grafičnim oblikovalcem iz New Yorka Mirkom Ilićem, ki je tudi avtor razstave o strpnosti, ki je ta teden potekala v Ljubljani. Njegovemu pozivu, da v svojih jezikih na plakatih spregovorijo o strpnosti se je odzvalo 21 oblikovalcev iz vsega sveta. Strpno že deveto leto zapored sodelujejo tudi kulturno-umetniška društva vseh narodov nekdanje Jugoslavije, ki na skupni prireditvi ohranjajo tradicijo ljudske pesmi. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
