Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nobelovec Ivo Andrić in kraljica kriminalk Agatha Christie – sta samo dve svetovno znani imeni, ki so v 60ih in 70ih prijateljevali s srbskim pisateljem, ki je bil rojen na severu Črne gore, svoje uspešnice pa je pisal v Sloveniji. Obiskali smo hišo Miodraga Bulatovića na Krekovem trgu v Ljubljani, kjer je danes priljubljeno zbirališče umetnikov in boemov. Spoznali boste oblikovalko, scenografko in kostumografko Tijano Todorović, ki jo je iz Nikšića v Ljubljano privabil študij mode in tekstilnega oblikovanja, zdaj ustvarja tudi za gledališče. Kako se oblačijo Črnogorke in kako Slovenke? Iz Črne gore je prek Benetk v Ljubljano pred skoraj 30imi leti prišel tudi kontrabasist in redni profesor ljubljanske Akademije za glasbo Zoran Marković, ki se nam je pridružil v studiu in predstavil svoj revolucionarni izum za godalne inštrumente. Spoznali boste tudi 24-letno Laro Paukovič, ki je v prvencu Poletje v gostilni izvirno spregovorila o nestrpnosti.
Kako se nosi naglavna ruta? Kje jo pri nas mogoče kupiti? Kako za videz skrbijo pokrite muslimanke v Sloveniji? Odgovore smo poiskali pri Eli Porić, predsednici ženskega združenja Zemzem, ki deluje v okviru Islamske skupnosti. Pravzaprav je predmet razprav vseskozi žensko telo – le da gre enkrat za zakrivanje drugič pa za razkrivanje – meni video umetnica, režiserka in novinarka Zemira Alajbegović Pečovnik, ki je v studiu spregovorila tudi o lastni priseljenski izkušnji. SKC Danilo Kiš je v Ljubljani predstavil prvi prevod Kosovelovih Integralov v srbščino po stotih letih, mi pa smo predstavili mladega slovenskega pesnika Muanisa Sinanovića, katerega zbirko Izohipse je v srbski jezik prepesnil Ivan Antić.
Ranljive skupine se v slovensko družbo vključujejo tudi prek delavnic za stand-up komedijo, ki jih v društvu Ljiljan vodi Perica Jerković. Bili smo v Škofji Loki, kjer je projekt povezal tamkajšnje Hrvate, Srbe in Bošnjake. Vodjo projektov Zveze hrvaških društev v Sloveniji Majo Milas bomo vprašali, kaj bi priznanje statusa manjšin prineslo skupnostim. Zdaj je namreč njihovo financiranje razdrobljeno in nezadostno.
Bronasta kolajna za rokometaše pod taktirko Veselina Vujovića je pokazala, da tudi mlajša generacija Slovencev odlično razume črnogorsko. Za vsak primer predstavljamo tudi slovensko-črnogorski slovar, ki ga je izdal upokojeni pravnik Remzo Skenderović. Močna čustva športnikov in navijačev s svojim objektivom že dolgo beleži fotoreporter Igor Kupljenik, ki je Banjaluko pred 20 leti zamenjal za Ljubljano. V slovenski prestolnici se je leta 1977 bosanskim staršem rodil slovenski nogometni reprezentant Milenko Aćimović. V studiu NaGlasa! bo obudil spomine na odraščanje za Bežigradom, spregovoril bo tudi o svoji nogometni karieri, ki se je začela prav v ljubljanski Olimpiji.
Oddaja NaGlas! - edina televizijska oddaja, namenjena Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Sloveniji te dni praznuje svoj 2. rojstni dan. Tomislav Jovanović Tokac, Jakov Fak, Slaviša Stojanović, Ivana Đilas, Jelena Proković so samo nekateri gostje NaGlasa!, ki so pustili pečat v oddaji v letu 2016. Kako oddajo ocenjujeta vodja službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice ministrstva za kulturo Sašo Gazdić in Brankica Petković z Mirovnega inštituta? V studiu se nam je naravnost iz Beograda pridružila pisateljica Mirjana Bobić Mojsilović, ki so ji v slovenščino prevedli že tretji roman.
Kaj je »česnica«, zakaj jo Srbi pečejo za pravoslavni božič in kakšen simbolni pomen ima običaj, ki ga ohranjajo tudi v Ljubljani? O običajih in novoletnih zaobljubah se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem, ki se je pred dobrimi 20 leti iz Dubrovnika preselil v slovensko prestolnico. V Novem mestu smo obiskali brivnico 22-letnega Edisa Osmanovića, kamor prihajajo bradači iz vse Slovenije. Spoznali boste mladega virtuoza na violini Nikolo Pajanovića, ki mu je bila glasba položena v zibelko. Že zdaj se lahko pohvali z 12 zlatimi plaketami in prvimi nagradami na domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Oblikovalka Jelena Proković je skupaj s sestro Svetlano dala pečat urbanemu Beogradu 90ih, potem ga je prinesla v Ljubljano. Kreativno deluje v svetu mode, filma in gledališča. Delala je s Tomažem Pandurjem, Ivano Đilas, decembra je kot kostumografka imela kar dve gledališki premieri. V studiu bo pojasnila svojo pot do uspeha v Srbiji in Sloveniji. O ustvarjalnem konceptu JSP so se izrekle tudi Miša Molk, Jožica Avbelj in Sanja Grcić. Gledalci bodo lahko prisluhnili Bachu mladega in obetavnega violončelista Bernarda Brizanija. Lahko se pohvali ne le s številnimi uspešnimi koncerti, ampak tudi z bogato glasbeno dediščino svoje družine kosovskega porekla. Pred novim letom kakopak ne gre brez »narodnjakov«: Nataša Žunić je preverila ljubljansko turbo-folk sceno.
Kdo prevaja Miljenka Jergovića, Vojislava Pejovića in druge avtorje hrvaške, srbske, makedonske, črnogorske in albanske književnosti v slovenščino? Ali potrebujemo strokovnjake ali Slovenci še vedno dobro obvladajo »srbohrvaščino«? Gostili bomo hrvaškega pisatelja Nenada Rizvanovića, ki ga je zaznamovalo življenje v Osijeku. O vojni v prestolnici Slavonije in Baranje je izdal zbirko kratkih zgodb z naslovom Zemlja pleše, ki je prevedena tudi pri nas. Preden se odpravi v pisateljsko rezidenco založbe Goga v Novem mestu, bo moral v studiu NaGlasa! pojasniti svoje navdušenje nad Slovenijo, ki ga prav tako zasledimo v njegovi literaturi.
Kako večjezičnost vpliva na razvoj možganov otrok? Na to vprašanje bo v studiu odgovarjal nevroendokrinolog iz Novega Sada Ranko Rajović, sicer predsednik Svetovnega odbora Mense za nadarjene otroke, ki v številnih vrtcih in šolah po Sloveniji in še 13 evropskih državah izvaja posebno metodo učenja NTC (Nikola Tesla Center) za spodbujanje učnih zmogljivosti otrok. Predstavljamo tudi poseben duet – s Tinkaro Kovač je spot posnela 11-letna nadarjena glasbenica iz Zrenjanina Karolina Grujić, ki se dobro leto šola na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet.
Preverili smo, kje lahko v Sloveniji svojci pokopljejo umrle muslimane in koliko se jih še vedno odloči, da bo na zadnji počitek odšlo v Bosno, Srbijo, Črno goro, Makedonijo ali Kosovo. Pred kratkim so obeležili 20 let pouka makedonščine po vsej Sloveniji, mi pa smo obiskali OŠ Dravlje v Ljubljani. Kako je biti Slovenec v Makedoniji, pa bo gledalcem pojasnil gost v studiu, režiser Outsiderja Andrej Košak, ki zadnja leta živi v Skopju. Sprehodili smo se do gostujoče razstave Muzeja zgodovine Jugoslavije z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje?. V Muzeju novejše zgodovine si lahko do junija 2017 ogledate potek modernizacije vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji.
Kam se lahko pritožite, če zaradi mehkega ć-ja ne dobite službe ali pa vas šef zaradi te okoliščine nadleguje? Slovenija kmalu dobi novega zagovornika načela enakosti, ki bo imel več pristojnosti kot njegov predhodnik. Kako zmanjšati diskriminacijo pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bomo v studiu NaGlasa! vprašali direktorico Mirovnega inštituta dr. Nežo Kogovšek Šalamon. V Mariboru smo bili na predstavitvi prvega slovensko-albanskega pravnega slovarja, v Škofji Loki pa smo govorili z operno pevko iz Črne gore Mileno Moračo.
Jesen je čas za ajvar, zato po vsej Sloveniji diši po pečenih paprikah. Gledalci bodo izvedeli, kako lahko pripravijo okusne balkanske specialitete ajvar in »pinđur« oziroma »ljutenico«. V Celju smo obiskali makedonskega virtuoza na klarinetu in skladatelja Gorana Bojčevskega. Zaigral nam je tudi na tradicionalno glasbilo kaval. Srbi v Sloveniji so dobili novo krovno združenje - Nacionalni svet Srbov Slovenije. V studiu gostimo njegovega predsednika, poslanca SMC in priseljenca iz Sremske Mitrovice mag. Branislava Rajića.
Neveljaven email naslov
