Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O VZGOJI ŠALOTKE Šalotka je vrsta čebule. V kuhinji jo zelo cenimo, saj je v primerjavi z drugimi čebulami bolj aromatična in manj pekoča. Sadimo jo zgodaj spomladi, pobiramo poleti. Lahko pa čebulček potaknemo kasneje in jeseni režemo šalotkine zelene dele. O KROMPIRJU V POSODI, BUČKAH IN FIŽOLU Pred nekaj dnevi je bil vrt Martine Plohl Krevh še videti prazen, s sajenjem na prosto je počakala, da so se nižje majske temperature zares poslovile. Nato je iz rastlinjaka prenesla posode s krompirjem, bučkam pripravila ogrodje, po katerem se bodo vzpenjale, soprog Martin pa je v zemljo dobro zapičil tudi opore za fižol. O ZELNATIH POTONIKAH Pravkar so zacveteli tudi grmički zelnatih potonik. Sebastjan Lipar je nabral cvetove in jih postavil v vazo.
Po 15. maju, dnevu, ko goduje Zofka, na prosto sadimo toploljubne vrtnine in okrasne sezonske rastline. Tako tudi v oddaji največ pozornosti namenjamo tem rastlinam. Pri Dragu Belcu smo izvedeli, kako skrbeti za plodovke, da bi imele čim več plodov in bi dolgo ostale vitalne. Sebastjan Lipar je s sosedo Sonjo Potnik poživil zimske nasade. Trobentice je zamenjal z dipladenijami, iz prezimovališča pa sta prinesla okrasno koprivo, fuksijo in pelargonijo. Okrasno-uporabne nasade je sestavila tudi Anka Alt. Vanje je posadila novejše sorte pelargonij in surfinije s temnejšimi cvetovi.
KAKO AKTIVIRAMO OGLJE V oddaji nadaljujemo zgodbo o uporabi oglja. Primešamo ga v težka, zbita, ilovnata tla. Pred uporaba ga biološko aktiviramo, poskrbimo, da se v pore shranijo hranila in naselijo mikroorganizmi. VRTIČKI V KORITIH Ko nimamo prostora za vsaj 50 m2 vrta, toliko ga potrebujemo za osnovno samooskrbo, lahko vrtičke uredimo tudi v posodah, koritih. Proizvajalci so se temu prilagodili in na trgu ponujajo večja korita za zelenjavne nasade. Predstavljamo možnosti mešanih nasadov. ZACVETELA JE STRELICIJA V Mariboru smo obiskali Mileno Šantl. Pred desetimi leti je iz tujine prinesla nekaj semen strelicij, jih po navodilih branjevk posejala, čez leto so že razvile mlade rajske ptice. Te so pred sedmimi leti prvič zacvetele, letos pa so gospo Mileno znova nagradile s pisanimi cvetovi.
NA KRASU NABIRAMO ŠPARGLJE V bližini ene izmed najstarejših vasi pri nas - Osp, smo z Olgo Franca nabirali šparglje. Nabirali sva jih, kot bi iskali gobe, nekaj časa potrebuje oko, da se privadi razlikovati med sočnimi poganjki in drugim zelenjem. Olga je iz nabranih poganjkov pripravila juho, frtaljo in testenine. NAREDIMO RODOVITNO PRST Slavko Turšič po načelih permakulture spreminja ilovnato prst v rodovitna tla. V rastlinjak je navozil nekaj samokolnic aktiviranega biooglja, drobljenega kamenja in mešanico vrtno zemlje ter naplavin iz okolice. Lani je podobno obogatil zemljo na njivi, pravi, da je krompir odlično uspeval. GROBANJE NA VEJI MURVE Jernej Mazej skuša vzgojiti sadiko murve kar na drevesu. Naredil je zračno grobanico.
OSKRBA JAGOD Čeprav med Evropejci nismo med tistimi, ki pojedo največ sladkih jagod, te rastline najdemo na vsakem vrtu. Če imajo ravno prav sonca, primerno zalivanje in gnojenje, je skleda kmalu polna plodov. O tem, kako jih negovati, smo povprašali Draga Belca. VZDRŽEVANJE LEPE TRATE Komaj se je poslovil še zadnji aprilski sneg, že iščemo, kjer so kosilnice. Spomladi trato prezračimo, pognojimo, na delih, kjer se razrašča mah, je tega treba odstraniti, nato dosejati travno mešanico. O vzdrževanju trate svetuje Barbara Podlogar, strokovna sodelavka kluba Gaia. REGRATOV SIRUP Regrat lahko nabiramo skozi vse leto, le starejša rastlina je bolj grenka. Sebastjan in Ana-Marija sta nabrala 150 cvetov, iz njih pripravila sirup, ki ga ni treba prekuhati.
VZGOJA MAJARONA Majaron ima zelo drobno seme. Ker ga po navadi na isto mesto posujemo preveč, rastline pri rasti zadušijo druga drugo, ga je doma težje vzgojiti. Kako nam to vendar lahko uspe, smo izvedeli pri Fanči Perdih. LETOŠNJE POSEBNOSTI NA JERNEJEVEM VRTU Jernej Mazej na svojem vrtu na 450 m nadmorske višine rad goji nenavadne sorte manj ali bolj znanih rastlin. Letos se nadeja tudi pridelka jeruzalemskih artičok, vaniljeva trava pa še ostaja v lončku, da se bo bolje ukoreninila. PRAPROT V GOZDU IN ŠOPKU Praproti so prav posebna skupina rastlin, pravijo, da imajo povečini čarobne moči. Gorazd Mauer jih razmnožuje s potaknjenci, Sebastjan Lipar pa jih je nekaj že našel v gozdu. S tulipani jih je prepletel v šopek.
1. MARTININ NOVI RASTLINJAK Martina Plohl Krevh plodovke vzgaja sama. Zdaj jih še hrani v toplem kabinetu, kjer jih dodatno osvetljuje. Ko se bodo nočne temperature ustalile pri 5 stopinjah Celzija, pa jih bo prenesla v rastlinjak. Nedavno so postavili novega, velikosti 4 x 3 m. Kaj moramo vedeti pri postavljanju rastlinjaka, je povedal Rok Simončič iz podjetja Rastlinjaki Gajšek. 2. PREVIDNO NABIRAJMO ČEMAŽ Čemaž je zelo priljubljena in vsestransko uporabna zel. Najraje nabiramo njegove liste, ki jih sesekljamo v pesto ali dodamo v juho. Čeprav ima rastlina močan vonj po česnu, jo lahko zamenjamo. Čemažu podobne, a strupene rastline, predstavljamo v oddaji z Dušanom Klenovškom. 3. DOZOREL JE ANANAS Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo jeseni občudovali ananase, ki so jih najprej vzgojili iz semena, nato pa s stranskimi poganjki. Plod, ki smo ga posneli takrat, je medtem že dozorel, smo pa odrezali in se posladkali z drugim...
POREŽEMO TUDI LESKE Večino sadnega drevja smo že porezali, zdaj so številne krošnje že oblečene v cvetove. Rez opravimo tudi pri leski, za dobro letino lešnikov morajo biti veje dobro osvetljene, krošnja pa zračna. POSADIMO ZEMELJSKI MANDELJ V visoko gredo v rastlinjaku Botaničnega vrta v Pivoli so v teh dneh posadili sadike zemeljskega mandlja. Užitni ostrici tako rečemo, ker so njeni gomoljčki po okusu zelo podobni neolupljenim mandljem. Pri gojenju je treba zemeljski mandelj redno zalivati, še prej ga posaditi v presejano prst. VELIKONOČNA DEKORACIJA Čeprav Sabina Šegula in Peter Ribič zaradi ukrepov niti letos ne bosta "v živo" krasila bazilike sv. Petra v Vatikanu, sta predstavila, kakšno velikonočno dekoracijo sta si tokrat zamislila. Naredila sta jo iz vejic kleka, lovorikovca, orhidej in tulipanov. Ne spreglejte pa niti nasveta za vermikompostni čaj, ki ga je pri Martinu Veselku nateklo za nekaj plastenk. Kako ga uporabiti, izveste v tokratni oddaji.
PRIDOBIVANJE DREVESNEGA SOKA Ob prehodu zime v pomlad sta Martina Plohl Krevh in Martin Krevh iz oreha in breze pridobila še zadnje kapljice soka. Pridobivanje drevesnega soka je tudi pri nas tradicija, o tem je v svojem znanem delu pisal že Valvasor. Martina je sok počasi prekuhavala, da je ostala karamelna tekočina. S KLUBOM GAIA O SAJENJU SADNEGA DREVJA IN AMERIŠKE BOROVNICE V goste smo povabili Davorina Gamserja, strokovnega sodelavca kluba Gaia. Posadil je sadike jablane, breskve in ameriške borovnice. Vse mladike je po sajenju porezal. Zakaj je to dobro storiti, izvemo v rubriki Z Gaio na obisku. TELOHI NADE PINTARIČ Verjetno se vsak ljubitelj razveseli cvetov okrasnih rastlin, ki jih goji na svojem vrtu. V osrčju Prlekije smo obiskali Nado Pintarič. Na njenem vrtu še cvetijo telohi. Koliko jih ima, je nemogoče prešteti, številni so še namreč skrižali, zacveteli so tudi novi sejančki.
NAKALJEVANJE KROMPIRJA Izvorno južnoameriški razhudnik ne mara hladnih tal, na vrt ga sadimo šele, ko se prst ogreje na vsaj 8 stopinj Celzija. Gomolje lahko prej nakalimo in tako pospešimo rast. ZDRAVLJENJE ČESNA Pri nas je večina sort krompirja in česna okužena z virusi. Ti povzročijo, da katera sorta tudi izgine z vrtov. Kako zdraviti česen, smo preverili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. POSIP BOKASHI Martin Veselko pripravlja domači bokashi posip. Vanj zameša otrobe, melaso in gozdno zemljo. Sestavine prelije z vodo. Posip potrosi po organskih odpadkih ali vrtu, z njim pospeši kompostiranje. NASAD ZA MATERINSKI DAN Sebastjan Lipar je na svojem vrtu našel še zadnje cvetoče primerke znanilcev pomladi. Šope je presadil v nasad za materinski dan.
1. KO ZACVETIJO MIMOZE Komaj burja odpihne zimo, nas s svojimi kot sonce rumenimi socvetji očarajo mimoze. Pravilno se imenujejo srebrne akacije, s katerimi imajo številne podobnosti. Kako zanje skrbeti, če jih sadite na vrt v obalnem pasu ali gojite kot posodovke, sprašujemo Daniela Bana. 2. Z DAVORJEM O VRTNIH OPRAVILIH V MARCU Davor sredi marca na prosto že seje bob, semena je prej čez noč namočil v žajbljev in kamilični čaj. Prestavlja tudi izbor sort krompirja, ki na njegovem vrtu dobro uspevajo ali so odličnega okusa. 3. NASVETI ZA REZANO CVETJE V teh dneh smo predvsem dekleta prejela v dar kakšno rezano cvetje. Kako ga pripravimo, da bo v vazi čim dlje lepo, svetuje Sebastjan Lipar. V Dnevniku lastnih izkušenj predstavljamo cvetove, ki so videti, kot bi bili obdani z voskom, v nagradnem vprašanju pa z Mišo Pušenjak govorimo o kolobarju.
1. SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU SEŽANA V Botaničnem vrtu Sežana so že opravili zimsko rez vrtnic. Te se pnejo po zidovih in pergoli ali samostojno rastejo ob poteh, ki vodijo do steklenjaka. Vrt je bil nekoč del poletne rezidence grške rodbine Scaramanga, danes pa je prostor za odmik od mestnega vrveža. 2. REZ AKTINIDIJE Aktinidija je plezava rastlina, ki se, če je ne krotimo z rezjo, bujno razraste. Kako jo primerno vzgajati, svetuje Roman Mavec iz Kmetijskega inštituta. Namig, če naredimo kaj narobe, aktinidija sama popravi našo napako, le kakšno leto bomo brez želenega pridelka. Tistim, ki v kleti še hranite kivije, ponujamo recept za pito. 3. CIMBIDIJI OB DNEVU ŽENA Katera se ob dnevu žena ne bi razveselila cveta orhideje cimbidij? Kot vsako leto, so ti zacveteli pri Ireni Cigula v Dornavi. Zaupala nam je, kako skrbi zanje, da jo nagradijo z bogatim cvetenjem.
Neveljaven email naslov
