Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. PRIMERJAVA RASTLINJAKA IN PLASTENJAKA Pred nizkimi temperaturami skušamo vrtičkarji na najrazličnejše načine zaščiti svoj pridelek, da bi si lahko tudi pozimi pripravili krožnik doma vzgojene zelenjave ali skledo solate. Pomaga, če imamo rastlinjak, pa naj bo ta večji ali manjši. Pri Martini Plohl Krevh v Čreti smo preverili, koliko topleje je bilo v steklenjaku in plastenjaku, ko so se novembra temperature prvič zadrževale pod lediščem. 2. CVETJE GROFICE MARIJE AUERSPERG ATTEMS Na začetku jeseni je v dvorcu Dornava potekal strokovni posvet o tihožitjih grofice Marije Auersperg Attems. Številni strokovnjaki so njena slikarska dela preučevali v projekti Arboretuma Volčji Potok, pri tem pa ugotovili, da je večino upodobljenega cvetja grofica imela tudi na svojem vrtu. 3. ZDENKINE GRENIVKE, LIMONE IN MANDARINE Agrumi za Prlekijo res niso značilne rastline. A kaj, ko pri Stajnkovih brez njih ne morejo! Zdenki so tako pri srcu, da so limone upodobljene na kuhinjskem prtu in na podstavkih. Parkrat smo jih že obiskali: pri presajanju najstarejše in največje limone, nato, ko smo jim pomagali pri razmnoževanju s čopiči. Tokrat nam je uspelo ujeti trgatev, prvič so pobirali grenivke.
1. ADVENTNE DEKORACIJE Ste si pripravili material, da v oddaji po navodilih Sebastjana Liparja skupaj izdelamo adventni aranžma? Potrebujete slamnati obod, nekaj mahu, kos kartona, silikonsko lepilo, plodove, stroke fižola, vejice šipka, nekaj novoletnih okraskov in 4 sveče. Adventni venec je naredila tudi Sabina Šegula. Ta je po obliki in barvah podoben tistim, ki že krasijo vatikanske urade in baziliko. 2. SKORAJ POZABLJEN SKORŠ Skorš na domačiji Zakšek velja za najdebelejšega svoje vrste pri nas. O skoraj pozabljeni sadni vrsti govorimo z naravovarstvenikom Dušanom Klenovškom iz Kozjanskega parka. Ste vedeli, da so plodove skorša nekoč uporabljali namesto žvepla pri negovanju vina? 3. RAZMNOŽEVANJE TRAJNIC Obiskali smo tudi vrtnarijo v Vitovljah. Z Jožico Golob-Klančič spoznavamo nekaj metod razmnoževanja trajnic. Jožica je nedavno izdala knjigo Trajnice za pametne lenuhe, v nagradni igri podarjamo dva izvoda.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Sončen novembrski dan nas je pričakal v Vipavski dolini, ko smo na njivi Toma Štruklja nabirali radič. Številne sorte goji Tomo, poseje jih poleti, ko pobere zgodnji krompir. Mehke lističe popeče za rižoto ali jih nareže za solato. Prelije jih z balzamičnim kisom, ki ga prav tako dela sam. Zori ga v akacijevem sodu, v hladni in vlažni kleti. Pozabljena, a stara in trdoživa sadna vrsta so kutine. Nasad družine Ficko je star 17 let, rumeni plodovi v obliki hrušk ali jabolk pa lepšajo krošnje dreves na Goričkem. Brigita Ficko kutin ne lupi, dobro jih opere in nareže za pripravo kutinovega sira. Če imate doma kraljevo ali nikolajevo strelicijo ali evkalipt, bo prav prišel tudi nasvet Klementine Tement o njihovem prezimovanju.
ČAJOTE – PEČENE IN V ZAVITKU Gospa Tatjana je čajote s svojega vrta že pobrala, zato jih je tokrat dobila pri sosedi. Na bližnjem, osončenem hribu so namreč te bodičaste bučke res obilno obrodile, raztezajo se čez vso škarpo. Olupljene plodove nariba in vmeša v sladek skutin zavitek. Lahko jih tudi spečemo s krompirjem ali pojemo kar surove. ZELENJAVA V STANOVANJIH Čez zimo si lahko na še tako majhnem prostoru v naših domovih vzgojimo kakšno špinačo ali pa mikrozelenjavo. Klementina je uporabila glinene podstavke, prikladni so tudi odpadni zabojčki in prazna cvetlična korita. Pazimo pri zeliščih; redno osmukamo porumenele liste in jih nikoli ne porežemo do konca. ODGANJALEC SRN Če si divjad redno privošči pridelke z naših vrtov ali sadovnjakov, bodo prav prišli Davorjevi nasveti. Z njegove grede so letos srne posmukale na desetine sadik solate in drugih posevkov. Pomaga si z domačim pripravkom iz jajc ali čilijev. Tokrat bo pokazal, kako je okoli vrta namestil odganjalo iz pasjih dlak. ZASIPNICE LONČNIC Nekatere rastline, med njimi so tudi ingverji, žajblji in sivke, lahko prezimimo z zakopom v vrtu. Da jih bomo spomladi lažje prepoznali, jih označimo z imeni. Nekaterim namreč čez zimo odmrejo vsi nadzemni deli. Letos zakopane mlade rastline bodo prihodnjo zimo že dovolj krepke, da bodo preživele na prostem. Ne pozabite tudi na nagradno vprašanje – za nagrade kluba Gaia. Predstavili smo večji vrt Marjana Radetiča v Kopru. Zanima nas, zakaj upokojeni zdravnik uporablja organska gnojila. Odgovore pričakujemo do 17. novembra 2020. navrtu@rtvslo.si
ŠOPEK IZ KRIZANTEM Krizanteme barve sonca je Sebastjan v okrasno korito posadil pred 6 leti. Našel jih je zavržene, ko so na nekem grobu odslužile namenu. Sebastjan si odlomi posamezne vejice, ko nabira cvetje za šopke, primerne ob različnih obletnicah. Z GAIO NA OBISKU Na Primorskem zraku smo bili tokrat smo s klubom Gaia. Par kilometrov stran od morja ima Marjan Radetič velik vrt. Na njem je paprika, paradižniki, koromač, solate, obdan je s številnimi sadnimi drevesi. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, mu je svetoval pri zatiranju mrčesa na oljkah, skupaj pa sta posadila tudi t. i. papeževo marelico. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Irena si je v odsluženih supergah zamislila nasad. S pomočjo hčerke sta v čevlje najprej nasuli bogat subrstrat, nato pa posadili nekaj netreskov. Za drenažo, pa tudi okras, sta okoli rastlinic nasuli tudi pesek. 'Polnjenih' superg ni treba zalivati, če stojijo na prostem. ZIMZELENE TRAJNICE Z gospo Jožico Golob – Klančič smo nedavno že pogledali, katere trajnice cvetijo jeseni. Kmalu jim bodo tako cvetovi kot listje odmrli. V nasadih bodo čez zimo glavno vlogo prevzele zimzelene trajnice. Z različnimi odtenki zelene in tudi drugih barv, strukturo listja ali plodovi nas skozi hladne mesece popeljejo do pomladi, ko večina drugih rastlin znova odžene. navrtu@rtvslo.si
SIVKA – SUŠENJE IN DESTILACIJA Z Darkom smo v Radežu obrezovali grme sivke. V lopi nad nasadom snopiče te aromatične rastline sušijo. Ugotovili so namreč, da je olje iz posušene sivke bolj obstojno, hkrati pa lahko destililacijo opravijo kadarkoli, tudi pozimi. Pri eni destilaciji v 70-litrskem kotlu se nateče do 2 dcl eteričnega olja. PREZIMOVANJE RASTLIN Na prezimovanje s prirezovanjem stebelc Sebastjan Lipar pripravi fuksijo v loncu in pokončno pelargonjijo v koritu. Rastline prenesemo v srednje svetel, ne prevlažen in ne pretopel prostor. Sebastjan pred zimo zaščiti tudi cvetoče grmovnice, gomoljnice pa pred slano izkoplje, posuje z apnom in spravi na hladno mesto, kjer ne zmrzuje. MURVA V LONCU: Primož Primož Brezovec predstavlja prezimno trdnejšo sorto murve. Mlado sadno drevo umesti v večji okrasni lonec pred vhodov v hišo. Poleg murve, ki je jeseni ne prirezujemo, pač pa spomladi, v zemljo potisne še nekaj čebulic tulipanov. Ti bodo spomladi z živo barvo poživili nasad.
RASTLINJAK V ROŽENPLJU Na poševnem vrtu na Dolenjskem, ki ga obiskujemo vso sezono, tudi oktobra pobirajo pridelke. Zelje, kitajsko zelje, ohrovt, kolerabo, repo in črno redkev na prostem pustimo čim dlje. Na izpraznjenih delih vrta so uredili zeleno gnojenje. Nasprotno je v rastlinjaku tudi oktobra živahno. Kar smo porezali, nadomestimo z zimsko solato, z vrta prenesemo zelje, posejemo redkvico, posadimo česen, ... Z LIMONOVCEV POBERIMO PLODOVE Primož Brezovec iz Zelenega sveta svetuje, da mandarine poberemo z drevesa, preden mandarinovce prenesemo v prezimovališče. Dovolj je, da se plodovi rahlo obarvajo, nato jih položimo med jabolka in kivije. ANANAS NA FAKULTETI Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede gojijo ananase. Prvi sadež so pokusili pred tremi leti, rastlino pa vzgojili iz semena. Čeprav smo upali, da bomo v času snemanja že lahko preverili, kako sočen in sladek je sadež, bomo na pokušino čakali še mesec ali dva... JESENI CVETOČE TRAJNICE Daleč največ trajnic res cveti poleti. Se pa tudi jeseni nekatere okitijo s cvetovi lepih oblik ali barv. Med njimi so astre, ki jih je okoli 600 vrst. Ime so tem cvetlicam nadeli po zvezdah, saj nanje v jesenskih meglicah spominjajo njihovi cvetovi. Z Jožico Golob-Klančič spoznavamo še ameriške slamnike, kitajsko plavico in preobjede.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
UREJANJE BREŽINE Sabina in Trajče sta na drugi polovici 180 m2 velike brežine– prva je že zasajena – smiselno razporedila cevi namakalnega sistema. Nato sta iz koprene izrezala manjše kroge za sajenje in z njo prekrila strmino. Rastline sta kombinirala tako, da po barvi in višini rasti sestavljajo skladen nasad. Z GAIO NA OBISKU: JESENSKI NASAD Vera Hribernik iz Škofje Loke ima na balkonih in v okolici hiše barvno usklajene cvetlice in grmovnice. Milijon zvončkom, črnookim Suzanam, jesenskim astram, tulipanovcu in večbarvnemu drenu se je pridružila zasaditev v korito z vodno rezervo. Loreta Vlahović, strokovnjakinja kluba Gaia, je v jesenski nasad vključila tudi mačehe in okrasno zelje. KAKTUSI - OPUNCIJE Bolj je povrhnjica opuncije oziroma indijske fige, trgovci uporabljajo tudi izraz kaktusova figa, obarvana rdeče, bolj je plod zrel. Okus ima sladko-kiselkast. Opuncija, s katere pobiramo plodove z istim imenom, spada med lopataste kaktuse. Doma je v Mehiki, v Južni Afriki in Avstraliji pa se širi kot invazivna rastlina. Raste tudi v Sredozemlju.
1. NABRALI SMO LEŠNIKE Bogato so letos obrodile leske v nasadu družine Košec v Savinjski dolini. Plodove s trdo lupino so nedavno nabrali, jih razgrnili za sušenje. Lešniki so pomemben vir beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in vitamina B6. Če jih zdrobimo in popražimo, so še izrazitejšega okusa. 2. ZELIŠČNA SOL PETRA KLEPCA Z gostimi gozdovi je obdana dolina Petra Klepca, ljudskega junaka, ki je po izročilu domačine pred stoletji rešil pred vpadi Turkov. Z društvom Izvir so se vanjo letos odpravili ljubiteljski zeliščarji, da bi spoznavali zelišča bližnjih travnikov. Začimbnice, pri katerih uporabljamo liste ali cvetove, so nabrali že poleti, posušene pa dodali v zeliščno sol, poimenovano po junaku. 3. NAREDIMO JESENSKI ŠOPEK Tudi jesen je bogata z rastlinjem. Cvetovi počasi odmirajo, se posušijo in umikajo semenom, plodovnice se odebelijo. Iz takšnega rastlinja je Sabina Šegula sestavila jesenski šopek.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
