Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
NASAD KONOPLJE IN KREPČILNI SMUTI Na pobočju Stenice med drugim dobro uspeva konoplja, ki obožuje sonce. Letos ga je bilo manj, zato je dozorela kasneje kot običajno. Zaradi trpežnih vlaken in vsebnosti celuloze so jo že predniki uporabljali v gradbeništvu, za izdelavo vrvi, oblačil, papirja in kozmetike. Dozorele vršičke smo nabrali, večji del jih destilirali, nekaj pa dodali v smuti. DOMAČA VEGETA Martina Plohl Krevh na vrtu nabere papriki podobne paradižnike, ki jih posušene uporabi v domačem zeliščnem pripravku. Za osnovno juho v vegeto zameša korenje, peteršilj, pastinak, papriko in gomolj zelene dodaja, za omake in enolončnice pa doda baziliko, por, origano, laški smilj in listnati česen. DEBLO ZA ZAČIMBE Sebastjan Lipar se s sprehodov redko vrne praznih rok. Tokrat je našel star kos debla, v katerega je pritrdil kaveljčke. Kozarčke za vlaganje je zavezal z vrvico in jih pripel na deblo. Obesil ga je na teraso ob letni kuhinji. V kozarčke je nasul sol in nekaj drugih svežih začimb.
V jesenske barve se postopoma odevajo listavci parka Dobrna, ob njih stojijo mogočni iglavci. Številna drevesa so posadili že pred dvesto leti, toliko jih letos šteje park. Ob obletnici smo se po parku sprehodili tudi z našo kamero in spoznavali zgodovino parka, ki je bil nekoč samooskrben. Ko se zaključi delo na njenem 40 m2 velikem zelenjavnem vrtu, Marija Pižem poskrbi še za lepo obliko klekov in pušpanov. Zdaj lično oblikovane krogle klekov so pred leti nastale iz žive meje, pušpani so osamelci, ki popestrijo videz vrta. Poleti trate ne kosimo nižje od 4-5 centimetrov, če jo v pripeki porežemo prenizko, sonce hitro požge korenine in trava propade. Kako jeseni poskrbimo za zelene površine, da nas bodo spomladi pričakale v dobri kondiciji.
Ker je letos dovolj dežja in sonca, nas jagodičevje razvaja s plodovi. Ana-Marija iz robid pripravlja masko za obraz, sladko-kiselkaste jagode doda v rulado in jogurtovo pecivo. Primož Brezovec priporoča, da pri robidah in malinah opravimo tudi poletno rez, ohranimo največ 3 nove poganjke, ostale izrežemo. V kraju Sveti Primož na Pohorju smo zobali še zadnje borovnice, bili smo v nasadu ameriških borovnic. Kako skrbeti za grme, da bodo imeli čim več plodov, smo izvedeli pri Primožu Ermencu, njegova partnerka Sladjana Kostić pa je pripravila borovničevo pito. Martina Plohl Krevh že več let goji paradižnik v 50-l loncih, maja letos pa je v lonec posadila tudi krompir. Preverili smo količino pridelka. V oddaji tudi o okrasnih koprivah, Sebastjan Lipar je iz njih pripravil potaknjence. Tudi tako jih ohranimo za prihodnje leto.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
JABOLKA PRED OBIRANJEM V nasadu Milana Nemca raste okrog 200 jablan. Marca jih je obrezal, takrat je odstranil veje tudi starejši jablani pri sosedu. Preverili smo, kako uspešna je bila letošnja zimska rez. Z GAIO NA OBISKU: PRI VERONIKI Pri gospe Veroniki si je strokovnjakinja kluba Gaia ogledala raznoliko sadno drevje in vrt. Poleg po marelicah dišečih cvetovih oleandra so največ občudovanja požele pokončne pelargonije, ki jih je vzgajala že njena mama. Veronika si avgusta sama pripravi potaknjence. DOMAČA MEZGA Če imate naenkrat, kljub precej deževnemu poletju, toliko paradižnikov, da jih težko pojeste, skuhajte domačo mezgo. Veliko več kot ščepec soli in nekaj zelišč, ki vam gredo v slast, ne potrebujete, morda le potrpežljivost, ko iz mezge hlapi tekočina. PARADIŽNIKI PRI JERNEJU MAZEJU Na kmetiji Mazej se letos spopadajo s posledicami preobilnih padavin, vlage in tudi že jutranjih meglic. Jernej vsako leto posadi okoli 350 sort, seme dobi z vsega sveta. Pridelek paradižnika je letos boren. Rastline je že julija napadla plesen. Nekaj najbolj trpežnih plodov smo zrezali v solato, semena pa fermentirali, da jih shranimo za prihodnje leto.
O tem, ali lahko sobne orhideje, predvsem falenopsise, poleti prestavimo na prosto in kako jih zdaj oskrbovati, svetuje Sebastjan Lipar. V oddaji se spominjamo kukavičevk, ki smo jih na travniku v Krškem v cvetju ujeli spomladi 2018. O drevesih in grmovnicah, ki jih je zaradi sence dobro zasaditi blizu hiše, pa svetuje Klementina Tement.
Dvema temama se posvečamo v tokratni oddaji: oskrbi okrasnih rastlin in zelišč v najtoplejšem delu leta, ob tem spoznavamo tudi neprezimno praprot, ki se je Klementini Tement široko razrasla v loncu, in zgodovino vrtnega orodja. Obiskali smo kovačijo na Muti, v bližnjem muzeju pa hranijo stare primerke motik in vil.
V oddaji smo v začetku junija že spoznali zgodbo cvetličnega okrasja stare prleške hiše. Anka Alt je s hčerko Nastjo posadila sezonske lepotice v stare posode za shranjevanje mesa in živil, v korito za napajanje živine (po prleško mu rečejo kopaja) pa sta nasadili zelišča in dišavnice. Preverili smo, kako so se zeli razrastle, številne sta Anka in Nastja nato uporabili pri pripravili lahkotnih poletnih jedi s prleškim pridihom. V Dnevniku lastnik izkušenj pa tokrat nasvet za vse tiste vrtičkarje, ki ste omejeni s prostorom. Naredili smo prenosno visoko gredo. S Klementino Tement pa spoznavamo malabarsko špinačo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Med vrtovi, ki na prehodu v poletje odprejo vrata, takrat vam lastniki pokažejo svoje rastlinske posebnosti in pomagajo z nasveti, je tudi vrt Hruševec v Šentjurju. Zanj skrbi Jože Zupanc, ki se je nad drobnimi cvetočimi rastlinami navdušil pri alpinističnih podvigih. Te je kasneje zamenjal z botaničnimi raziskovanji, vrt ob domači hiši pa spremenil v zbirko nenavadnih lepotic. Danica Štefok je nedavno že naredila pripravek iz sode bikarbone, ki ga na vrtu uporablja pri zatiranju rastlinskih uši. Tokrat bo iz sode pripravila pralni prašek in piling mazilo.
NASAD SMILJA IN SIVKE Nasad laškega smilja so v Radežu nasadili pred 4 leti. Zlatorumene košarice z deli stebel žanjejo konec junija. Eteričnega olja ne pridobijo veliko, več je hidrolata, ki ga dodajajo v različne izdelke za osebno nego. O SODI BIKARBONI Vsestransko uporabno sodo bikarbono so prvotno pridobivali iz rastlinskega pepela. Pred več kot 150-imi leti pa je belgijski kemik Ernest Solvay razvil metodo pridobivanja sode iz kuhinjske soli in apnenca. Danica Štefok bo pokazala, kako si pripravimo bazičen pripravek za krepitev rastlin in odganjanje uši. RIBEZOV SOK IN TROPINE Te dni zori ribez. Rdeča sorta je bogata z jabolčno, citronsko in tartarično kislino, kalcijem in fosforjem ter vitamini C, A, K in B-kompleksa. Tokrat iz ribeza pripravljamo kiselkast, živordeč sok. Uporabili pa smo tudi ribezove tropine, kako, izveste v rubriki Dnevnik lastnih izkušenj.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov