Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. ZASAJEVANJE PODKVASTIH GRED V GORNJI RADGONI Čeprav so vrtovi večinoma že zasajeni, so podkvaste gredice sejmišča v Gornji Radgoni šele pred tednom dobile letošnje zelene prebivalce. Grede so najprej uredili, nato nanje po smiselnem zaporedju posadili fižol, plodovke in solate. Visoki fižol se bo vzpenjal po ogrodju in senčil vrtnine, ki ne marajo poletne pripeke. 2. PARADIŽNIK V LONCU Še je čas, da na vrt posadimo paradižnik. Če vrta nimamo, Jerneja Jošar pravi, da uporabimo kar manjši ali večji glineni lonec. Le primerno sorto paradižnika moramo izbrati, ga posaditi v visoko kakovostno zemljo in pridelek je zagotovljen! 3. TRAVNIŠKA JUHA Sebastjan Lipar je s sosedo Sonjo na travniku nabral številne zeli. Dodala sta jih v poletno travniško juho.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
OSKRBA ŽIVIH MEJ Sebastjan Lipar predstavi, kako neguje 7 različnih rastlin, ki jih uporablja za živo mejo. Med njimi so liguster oz. navadna kalina, mulenbekija in bršljan. VRTIČKI V ZABOJČKIH Irena si je vrtiček uredila v gajbicah in koritih. Zdaj ji že zorijo jagode, bolje kot presajene z vrta uspevajo nove sadike. V primerjavi s solato v visoki gredi, je v gajbici slabše uspevala, cvetna glavica brokolija pa se dobro razvija. VRTIČEK GLEDALKE MARIJE Čeprav majhnem, pa na vrtu gledalke Marije z Dolenjskega raste vse, kar potrebujeta z možem. Tokrat je pobirala česen. Pri vrtnarjenju upošteva kolobarjenje. Škarpa je polepšana z okrasnimi cvetlicami. RDEČI POLŽI NA VRTU Znova se lotevamo teme, ki te dni pesti mnoge vrtičkarje: rdeči polži. Snedejo nam komaj posajemo solato, še blede jagode, liste teloha. Miša Pušenjak prisega na pozno večerno ali zgodnje jutranje pobiranje polžev, ob uporabi še drugih metod, da jih odženemo z vrtov. RAZMNOŽEVANJE VODNIH RASTLIN Zdaj ko vznika življenje v močvirjih in ribnikih, je pravi čas za razmnoževanje vodnih rastlin. Te vodnim živalim nudijo hrano in zavetje, obenem pa čistijo vodo. Med njimi so bičje, rogoz, lokvanji in lotosi, ki se kot naravni okras ogledujejo na gladini manjšega ribnika v Rifniku. navrtu@rtvslo.si
1. BARONOVE PERMAKULTURNE GREDE Na z naravo ubrani ekološki kmetiji Baron na Planici nad Framom spoznavamo gomilaste grede. Neenakomerne so in pokrite s slamo, urejene po načelih permakulture. Boris in Irena pa posadita ekološki fižol. 2. POSADILI SMO PLODOVKE Davor Špehar je s sajenjem plodovk na vrt počakal do tega tedna, ko večjih ohladitev ni več pričakovati. Paradižnike je kakšno leto na prosto sadil tudi junija. Razvijali so se celo lepše od posajenih v začetku maja. Plodovkam v rastlinjaku majske ohladitve načeloma niso škodile. 3. KROMPIR V POSODI Martina Plohl Krevh preizkuša nov način za pridelavo krompirja. V posodo je do polovice nasula drenažo in prst ter posadila 6 gomoljev. Zdaj jih sproti gnoji in po plasteh dodaja lahko sipko zemljo. Z zasipavanjem do vrha posode želi pridelati več krompirja. Posodo proti škodljivcem pokriva s kopreno. 4. NABIRANJE IN UPORABA RABARBARE Pri Baronovih imajo posajenih 15 grmov rabarbare. Stebla te zdravilne trajnice nabirajo do 25. junija. Potem se v njih nabere preveč oksalne kisline, ki je v preveliki količini človeku škodljiva. Stebelca, ki si jih niso privoščili voluharji, Mihelca ponudi v slastni rabarbarini pogači. 5. ŠTEFKINI BORI IN POTONIKA Lesnata potonika Štefke Kolarič šteje že več kot 45 pomladi. Da so rumeni cvetovi še bolj občudovanja vredni, jo Štefka skrbno neguje: jeseni koreninam dodaja zemljo, pozimi ovije v kopreno in (jo) redno zaliva. Na borih pa spomladi vsako leto več ur trga poganjke, da se drevesca ne razkošatijo preveč.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Negnojeni, od cest in strnjenih naselij nekoliko odmaknjeni cvetoči travniki, ponujajo številne možnosti za dobro in zdravo kosilo. V Trzinu smo znova obiskali Katjo Rebolj, se z njo sprehodili po mehkem pobočju ob potoku in nabrali divje rastline, v kis vložili popke regrata, v solato iz trdo kuhanih jajc pa primešali popečene mlade hmeljeve vršičke. Komaj polnoleten dijak Jan iz Vuhreda želi obnoviti stari sadovnjak, ki je nekoč rasel ob vili Janka Pahernika. Posadil je jablane sorte carjevič, s sajenjem hrušk bo počakal do jeseni. Maja na vrt znova presajamo gomolje okrasnih rastlin, ki smo jih čez zimo hranili v kleti ali drugem temnem prostoru. Tako je v Vrtnem nasvetu storil tudi Sebastjan Lipar.
V drugi polovici aprila, ko so dnevi in predvsem noči dovolj topli, že hitimo z zasajanjem okrasnih korit in posod. Predstavljamo nekaj novosti sezonskega cvetja in namig za užitno-okrasni nasad. Sezonske rastline sadimo v rahlejšo šotno mešanico, rastline čez poletje redno dognojujemo. Iz rumeni cvetov forsitije smo v Dnevniku lastnih izkušenj pripravili sirup, za pripravo osvežilne pijače ga redčimo z vodo in dodamo limonov sok. R'pična župa po koroško pravijo krompirjevi juhi z dodatkom mladih lističev bršljanaste grenkuljice. Grenkuljica je čudovita zdravilna rastlina, ki se na vrtovih razrašča kot plevel.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Najprimernejši čas za sajenje sadnega drevja sta pozna jesen in zgodnja pomlad. Aprila smo s sajenjem že nekoliko pozni, zdaj sadimo sadike, ki še niso preveč vzbrstele, pri sajenju jih izdatno zalijemo. V sadovnjaku Ringovih blizu Velenja so marca posadili viljamovko. Kaj je garteljc, smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu. Ker ni natančne definicije, smo se za opis garteljca obrnili na etnologa, dr. Janeza Bogataja. Če želimo, da nas velikonočni zajec obdari s prazničnimi jajci in drugimi darovi, mu moramo splesti gnezdo. Sebastjan Lipar ga je naredil iz slamnate girlande, ki jo je položil na sredino spomladanskega aranžmaja.
S setvami v notranjih prostorih se je že začela vrtičkarska sezona, v teh dneh številne zelenjadnice že sadimo na prosto, vrtove skrbno urejamo. Ker smo pri gibanju omejeni, si lahko vrtiček omislimo kar na balkonu ali terasi, otroci pa naj nam pri tem pridno pomagajo. Potrebujemo glinen lonec, lesen (ali plastični) zaboj ali čeber, ki mu preluknjamo dno. Poskrbimo za drenažo. Koliko škode je na sadnem drevju povzročila pozeba minulega tedna, po skypu govorimo z biodinamikom in sadjarjem Slavkom Turšičem iz Borovnice. Slavko svetuje, katere pripravke uporabljati, da drevje znova okrepimo. Znova pa se bomo sprehodili po botaničnem vrtu v nizozemskem mestu Leiden in očistili tlakovce.
Neveljaven email naslov
