Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 30 leti so se Slovencem uresničile tisočletne sanje. 25. junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost. K temu sta prispevali tudi Katoliška in Evangeličanska cerkev, pri prizadevanju za priznanje naše države v svetu pa je imel pomembno vlogo ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar. Po treh desetletjih življenja v svobodni državi so pred kristjani še številni izzivi, zato se v teh dneh povezujejo v molitvi in postu. V Velesovem so se na Marijinem dnevu zbrali verniki, ki so povezani z Medžugorjem, kjer se Marija prikazuje že 40 let. Ob bližajočih se duhovniških posvečenjih nam bo misijonar Tone Kerin razkril, da Bog tudi duhovnikom dopušča številne preizkušnje. Ob državnem prazniku smo prejeli tudi sporočila in dobre želje naših rojakov.
Življenja brez mobilnega telefona, ki ponuja veliko računalniško zmogljivost in povezljivost, si ne znamo več zamišljati. Nevroznanstvenik in psihiater, eden najpomembnejših nemških raziskovalcev delovanja možganov, dr. Manfred Spitzer, pa v knjigi Epidemija pametnih telefonov opozarja na negativne vplive novih elektronskih naprav na ljudi, posebej najranljivejše. Raziskave kažejo, da je med mladostniki, ki veliko uporabljajo pametne telefone, več kratkovidnih, da so pogosteje tesnobni in pogosteje razmišljajo o samomoru. Njihova pismenost in učeni uspeh sta slabša, ne znajo računati na pamet in brati zemljevidov, težko uresničijo svoje želje in se vživijo v druge. Bosanski slikar Safet Zec, ki se zavzema za bolj humano družbo, je v Piranu z razstavo spodbudil kulturno-religijski dogodek. Nedavno odkritje rokopisa najzgodnejšega latinskega komentarja evangelijev škofa Fortunacijana iz Ogleja ima tudi za Slovence poseben pomen. V Šempetru pri Gorici preživlja mirne dni duhovnik, skladatelj in zborovodja z bogatim življenjskim opusom, Jože Trošt.
Po treh letih, ko je bil škofovski sedež prazen, je škofija Celje dobila novega škofa. Doktor bibličnih ved s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Maksimilijan Matjaž, je bil na praznik svete Trojice, 30. maja, v Gornjem Gradu posvečen v tretjega celjskega škofa. Prevzel je vodenje škofije, ki je bila ustanovljena pred 15 leti in v kateri je med 295.000 prebivalci 74 odstotkov katoličanov. O tem, kako novi škof, ki je pri zavodu Biblično gibanje deloval na področju pastorale in popularizacije Svetega pisma, razume svojo pastirsko službo in kako želi voditi škofijo, pa v pogovoru z njim v oddaji. Pred enim tednom je v navzočnosti apostolskega nuncija msgr. Speicha izpovedal vero in obljubil zvestobo Cerkvi.
Pred 1700 leti je cesar Konstantin v Rimskem cesarstvu uzakonil nedeljo kot dan počitka. S tem je vse prebivalce, razen kmetov, zavezal k posvečevanju nedelje. Nedelja je za kristjane Gospodov dan, dan Cerkve in dan solidarnosti. Pomen besede nedelja pa v slovenščini lahko razlagamo tudi tako, da po šestih dneh dela človek potrebuje dan počitka. Leta 2006 je papež Benedikt XVI. v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije, med njimi škofijo Murska Sobota. Na Centralni venezuelski univerzi v Caracasu so konec aprila za blaženega razglasili Joseja Gregoria Hernandeza, zdravnika revnih. Skladatelj Primož Ramovš, ki je posebej ob nedeljah in praznikih z velikim veseljem bogatil bogoslužja, se je rodil pred sto leti.
Ob 700. obletnici smrti Danteja Alighierija je papež Frančišek napisal apostolsko pismo z naslovom Sijaj večnega življenja. Papež Frančišek pesnika imenuje prerok upanja, saj se nikoli ni vdal usodi. Najpomembnejšo pesnitev srednjega veka in največje literarno delo v italijanskem jeziku, Božansko komedijo, pa v jubilejnem letu priporoča v branje vsakemu verniku. Zato je »pevec človeške želje«, kakor ga imenuje papež, tema oddaje na praznik binkošti. V torek je bil v dvorani Državnega sveta simpozij o uveljavljanju svobode veroizpovedi v 30 letih slovenske samostojnosti. V začetku maja pa je odbor za mladino v škofiji Murska Sobota pripravil prvi Mladinski festival. V torek se bo končal teden Laudato si, v katerem nas sodelujoči z vrsto dejavnosti opozarjajo na krik zemlje in ubogih na pomoč. Za spoštovanje življenja in okolja si pri nas prizadevajo skavti. Lucija Čakš je svoje skavtske izkušnje opisala v mladinskem pustolovskem romanu Potem pa svizci zavijejo. Vlada RS je v začetku leta župnijsko cerkev sv. Kancijana in tovarišev z odlokom uvrstila med kulturne spomenike državnega pomena. Od slovenskega kulturnega praznika jo bogatijo tudi mali bronasti zvonovi, ki razveseljujejo mimoidoče s svojimi melodijami.
Kaj so temelji dobrega novinarskega dela? Papež Frančišek je na podlagi svojih komunikacijskih izkušenj spregovoril o tem v poslanici ob 55. svetovnem dnevu sredstev sodobnega obveščanja. Predstavil je Jezusov način komuniciranja. Spodbudil je k dobremu novinarskemu delu, ki po njegovem prepričanju ni prepisovanje novic, temveč delo na terenu, pri katerem se prisluhne ljudem. Pred 40-imi leti pa je 13. maja Mehmet Ali Agci, član teroristične skupine po naročilu izvedel atentat na papeža Janeza Pavla II. V nedeljo so se svetega Janeza Pavla II. spomnili pri maši v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. 17. maja 1996 je prvi papež obiskal Slovenijo. Njegove besede so nam v naši novi, samostojni državi prinesle veselje. Naj nam bodo tudi po 25 letih navdih za graditev prihodnosti.
Ali bo Frančiškov ekonomski model za delovanje po pandemiji Evropi omogočil preživetje? Septembra lani je v Assisiju potekalo spletno srečanje na temo Frančiškova ekonomija. 3000 ekonomistov, predvsem mladih, podjetnikov in poznavalcev svetovnega gospodarstva je razmišljalo, kaj lahko storimo. Kako lahko kot posamezniki prispevamo k pravičnejšemu odnosu do denarja? Kako lahko zagotovimo življenje brez ubijanja, vključevanje namesto izključevanja, počlovečenje namesto razčlovečenja, varovanje stvarstva, in ne ropanje? Ali nam bo papežev ekonomski model, ki temelji na bratstvu in mladih, omogočil prihodnost? To bo tema oddaje Obzorja duha. Slovenska škofovska konferenca pa je podelila najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem, odličje svetega Cirila in Metoda, arhitektu Matiji Suhadolcu, za njegov velik prispevek pri gradnji in obnovi naše sakralne dediščine. V Rotterdam pa je odpotovala Ana Soklič, kjer bo na velikem odru Pesmi Evrovizije s pesmijo Amen pričevala tudi o Presežnem.
Salezijanec Jože Andolšek že tri desetletja pomaga zapuščenim otrokom v Etiopiji. Papež Frančišek je s pismom Z očetovim srcem decembra zaradi stisk pandemije razglasil leto svetega Jožefa. Ob prazniku svetega Jožefa delavca, ki goduje prvega maja, bo oddaja posvečena slovenskemu misijonu v Etiopiji. Stiske v eni najrevnejših držav na severovzhodu Afrike so velike in nasilje narašča. Med 109 milijoni prebivalcev so najbolj prizadeti otroci in mladi. »Če pomagam le enemu otroku, sem izpolnil smisel svojega življenja!« pravi »oče etiopskih sirot«, salezijanski duhovnik iz avstrijske Koroške Jože Andolšek. Njihovo življenje nam bo približal z dvema kratkima filmoma, Brezčasje senc in Slovenski misijon. Poleg Jožeta Andolška pa bo gostja v studiu laiška misijonarka v Etiopiji Polona Dominik, ki prek Misijonskega središča Slovenije skrbi za projekt botrstva.
V oddaji boste spoznali duhovnika Cirila Čuša in njegovo dolgo ter bolečo pot do odpuščanja svojemu nasilnemu očetu. S svojim pričevanjem je v preteklosti postal vir navdiha za številne, da so tudi sami stopili na pot odpuščanja. Vabljeni torej k ogledu Obzorij duha z naslovom: Ciril – zgodba o odpuščanju.
V Katoliški cerkvi bo potekal teden molitve za duhovne poklice, ki se bo končal 25. aprila, na svetovni dan duhovnih poklicev. Papež Frančišek je 19. marca, na god svetega Jožefa, v poslanici zapisal, da nam ta svetnik kaže tri pomembne lastnosti duhovnih poklicev: sanje, služenje in zvestobo. Dodal je: »Zaradi pandemije je tudi duhovniško in posvečeno življenje zaznamovano s krhkostjo, trpljenjem, negotovostjo in strahom. Da bi bila celibat ali deviška poklicanost znamenje lepote in veselja v ljubezni, je potrebna zrelost. Le Gospod lahko oblikuje odprta srca, zmožna velikih vzgibov in velikodušnega razdajanja, srca, sočutna v tolažbi in trdna pri krepitvi upanja.« Število duhovnih poklicev pri nas po letu 2009 upada, v tem letu le nekaj mladih odkriva redovni poklic. Kaj je razlog? Ali mladim služenje Bogu in bližnjemu ni več izziv? Z nami bodo diakoni, ki so se odločili, da se bodo dali posvetiti v duhovnike. V času epidemije se iz stisk in želje po oznanjevanju Boga rojevajo tudi nove zamisli. Med njimi je digitalni projekt Emavs teologa Roka Piska. Dr. Irena Avsenik Nabergoj pa v tretjem znanstvenem delu o Judih v evropski kulturi išče odgovore na vprašanja trpljenja in smrti, ki so v ospredju vsake religije, in spodbuja k sočutju do trpečih in drugače mislečih.
V posebnem času ukrepov zaradi širjenja covida 19 mladi doživljajo hude stiske. Med njimi narašča število poskusov samomorov. Želijo si bližino prijateljev in sočutje staršev. Ali ima Bog prostor med mladimi? O tem bomo govorili na nedeljo Božjega usmiljenja. Prvi kristjani so se zbirali, lomili kruh in praznovali Kristusovo vstajenje od mrtvih. Razumevanje največjega krščanskega praznika lahko osvetlimo z različnih zornih kotov. Pred 150. leti se je rodil teolog, pisatelje, urednik, dramatik in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Bil je prijatelj Plečnika. V župnišču v Trnovem je zbiral kulturnike in bil leta 1926 med ustanovnimi člani Slovenskega centra PEN.
»Kristus je vstal in živi! Vstali bomo iz grobov stisk tudi mi!« V veliki noči močan sij zarje prežari temino. Žene, ki so z bolečino v srcu in s solzami v očeh še v mraku prišle k Jezusovemu grobu, so se vrnile domov z novim spoznanjem: »Kristus je vstal in živi! Vstali bomo tudi mi!« Diakon Janez Kurnik bo to novico ob aleluji ponesel faranom v župnijo svete Barbare v Slovenskih goricah. Idrijčanka Metka Pavšič pa z optimizmom na gledališkem odru in kot socialna delavka pri starostnikih v domu krepi upanje, saj se naše življenje s smrtjo ne konča. Naj bo velika noč za vse nas dan vstajenja iz grobov brezčutnosti in brezbrižnosti.
Neveljaven email naslov
