Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali bo Frančiškov ekonomski model za delovanje po pandemiji Evropi omogočil preživetje? Septembra lani je v Assisiju potekalo spletno srečanje na temo Frančiškova ekonomija. 3000 ekonomistov, predvsem mladih, podjetnikov in poznavalcev svetovnega gospodarstva je razmišljalo, kaj lahko storimo. Kako lahko kot posamezniki prispevamo k pravičnejšemu odnosu do denarja? Kako lahko zagotovimo življenje brez ubijanja, vključevanje namesto izključevanja, počlovečenje namesto razčlovečenja, varovanje stvarstva, in ne ropanje? Ali nam bo papežev ekonomski model, ki temelji na bratstvu in mladih, omogočil prihodnost? To bo tema oddaje Obzorja duha. Slovenska škofovska konferenca pa je podelila najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem, odličje svetega Cirila in Metoda, arhitektu Matiji Suhadolcu, za njegov velik prispevek pri gradnji in obnovi naše sakralne dediščine. V Rotterdam pa je odpotovala Ana Soklič, kjer bo na velikem odru Pesmi Evrovizije s pesmijo Amen pričevala tudi o Presežnem.
Salezijanec Jože Andolšek že tri desetletja pomaga zapuščenim otrokom v Etiopiji. Papež Frančišek je s pismom Z očetovim srcem decembra zaradi stisk pandemije razglasil leto svetega Jožefa. Ob prazniku svetega Jožefa delavca, ki goduje prvega maja, bo oddaja posvečena slovenskemu misijonu v Etiopiji. Stiske v eni najrevnejših držav na severovzhodu Afrike so velike in nasilje narašča. Med 109 milijoni prebivalcev so najbolj prizadeti otroci in mladi. »Če pomagam le enemu otroku, sem izpolnil smisel svojega življenja!« pravi »oče etiopskih sirot«, salezijanski duhovnik iz avstrijske Koroške Jože Andolšek. Njihovo življenje nam bo približal z dvema kratkima filmoma, Brezčasje senc in Slovenski misijon. Poleg Jožeta Andolška pa bo gostja v studiu laiška misijonarka v Etiopiji Polona Dominik, ki prek Misijonskega središča Slovenije skrbi za projekt botrstva.
V oddaji boste spoznali duhovnika Cirila Čuša in njegovo dolgo ter bolečo pot do odpuščanja svojemu nasilnemu očetu. S svojim pričevanjem je v preteklosti postal vir navdiha za številne, da so tudi sami stopili na pot odpuščanja. Vabljeni torej k ogledu Obzorij duha z naslovom: Ciril – zgodba o odpuščanju.
V Katoliški cerkvi bo potekal teden molitve za duhovne poklice, ki se bo končal 25. aprila, na svetovni dan duhovnih poklicev. Papež Frančišek je 19. marca, na god svetega Jožefa, v poslanici zapisal, da nam ta svetnik kaže tri pomembne lastnosti duhovnih poklicev: sanje, služenje in zvestobo. Dodal je: »Zaradi pandemije je tudi duhovniško in posvečeno življenje zaznamovano s krhkostjo, trpljenjem, negotovostjo in strahom. Da bi bila celibat ali deviška poklicanost znamenje lepote in veselja v ljubezni, je potrebna zrelost. Le Gospod lahko oblikuje odprta srca, zmožna velikih vzgibov in velikodušnega razdajanja, srca, sočutna v tolažbi in trdna pri krepitvi upanja.« Število duhovnih poklicev pri nas po letu 2009 upada, v tem letu le nekaj mladih odkriva redovni poklic. Kaj je razlog? Ali mladim služenje Bogu in bližnjemu ni več izziv? Z nami bodo diakoni, ki so se odločili, da se bodo dali posvetiti v duhovnike. V času epidemije se iz stisk in želje po oznanjevanju Boga rojevajo tudi nove zamisli. Med njimi je digitalni projekt Emavs teologa Roka Piska. Dr. Irena Avsenik Nabergoj pa v tretjem znanstvenem delu o Judih v evropski kulturi išče odgovore na vprašanja trpljenja in smrti, ki so v ospredju vsake religije, in spodbuja k sočutju do trpečih in drugače mislečih.
V posebnem času ukrepov zaradi širjenja covida 19 mladi doživljajo hude stiske. Med njimi narašča število poskusov samomorov. Želijo si bližino prijateljev in sočutje staršev. Ali ima Bog prostor med mladimi? O tem bomo govorili na nedeljo Božjega usmiljenja. Prvi kristjani so se zbirali, lomili kruh in praznovali Kristusovo vstajenje od mrtvih. Razumevanje največjega krščanskega praznika lahko osvetlimo z različnih zornih kotov. Pred 150. leti se je rodil teolog, pisatelje, urednik, dramatik in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Bil je prijatelj Plečnika. V župnišču v Trnovem je zbiral kulturnike in bil leta 1926 med ustanovnimi člani Slovenskega centra PEN.
»Kristus je vstal in živi! Vstali bomo iz grobov stisk tudi mi!« V veliki noči močan sij zarje prežari temino. Žene, ki so z bolečino v srcu in s solzami v očeh še v mraku prišle k Jezusovemu grobu, so se vrnile domov z novim spoznanjem: »Kristus je vstal in živi! Vstali bomo tudi mi!« Diakon Janez Kurnik bo to novico ob aleluji ponesel faranom v župnijo svete Barbare v Slovenskih goricah. Idrijčanka Metka Pavšič pa z optimizmom na gledališkem odru in kot socialna delavka pri starostnikih v domu krepi upanje, saj se naše življenje s smrtjo ne konča. Naj bo velika noč za vse nas dan vstajenja iz grobov brezčutnosti in brezbrižnosti.
Na cvetno nedeljo kristjani z odprtimi srci začenjamo zadnji postni teden, čas zadnjih priprav na največji krščanski praznik. Velika noč tudi letos bo. Razmere so posebne, a jo bomo praznovali. Na cvetno nedeljo kristjani z odprtimi srci začenjamo zadnji postni teden, čas zadnjih priprav na največji krščanski praznik. Božja beseda, obredi, spletne spodbude nam prinašajo vrsto usmeritev, kako naj se na praznike duhovno pripravimo. Z molitvijo, dobrimi deli in obiskom obredov poglabljamo stik z Bogom. Ta je iz ljubezni do nas umrl na križu, da bi nas odrešil vezi greha. To je vera kristjanov. Zato lahko na veliko noč svobodni iz vsega srca zapojemo veselo alelujo. V moči srečanja z živim vstalim Kristusom, kot Marija Magdalena pri praznem grobu, postanemo tudi mi velikonočni dar za drugega.
Od 19. marca 2021 do 26. junija 2022 bo v Katoliški cerkvi leto družine. Papež Frančišek bi rad spodbudil k skrbi za družine in k podpori zakoncev. Zato bo 19. marca razglasil leto, posvečeno družini. Trajalo bo do 26. junija 2022 in se končalo z desetim svetovnim srečanjem za družine v Rimu. »Ali je bila družina kdaj tako v srcu človeštva, kot je danes? V srcu Boga, od vedno. Današnja kultura prav na tem področju v mnogočem odpoveduje, ko pozablja, kako dragocen je dar, ki ga družina daje družbi. Oslabitev družine pomeni oslabitev družbe,« pravi duhovnik Bojan Ravbar. Papež Frančišek je pred petimi leti po dveh škofovskih spodbudah, o poklicanosti in poslanstvu družine, izdal apostolsko spodbudo z naslovom Radost ljubezni. Tudi Dikasterij za laike, družino in življenje želi v tem posebnem letu s knjižico predlogov spodbuditi škofije in župnije k izboljšanju priprave na sklenitev zakonske zveze in okrepiti pomoč staršem pri vzgoji otrok ter spremljanje zakoncev v krizi. Urad za družino pri Slovenski škofovski konferenci pa 19. marca vabi k slovesnemu začetku leta družine in slovenskega tedna družine, ki bo potekal v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani in ga lahko spremljate po spletu. Na njem bodo predstavili družinsko pastoralo v Cerkvi na Slovenskem.
Papež Frančišek je kljub pandemiji in strogim varnostnim zahtevam med 5. in 8. marcem napovedal obisk Iraka. Papež Frančišek je kljub pandemiji in strogim varnostnim zahtevam med 5. in 8. marcem napovedal obisk zibelke človeške civilizacije in krščanstva, Iraka. Čeprav so cerkve zaradi zdravstvenih razmer zaprte in velja policijska ura, želi prinesti upanje vsem, ki si državo prizadevajo obnoviti in premostiti verske in etnične konflikte. Za člane majhne skupnosti iraških kristjanov je papežev obisk potrditev, da imajo pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju države, ki je zaradi nafte mnogim strateški cilj.
Papež Frančišek je z apostolskim pismom Z očetovim srcem naznanil leto svetega Jožefa. S tem je spodbudil moške k razmišljanju o njihovi vlogi v družini in družbi 10. marca se bodo na letošnjem teološkem simpoziju udeleženci poglobili v vlogo moških v družini ter v njihovo duhovnost. Organizatorje je k temu spodbudil papež Frančišek, ko je z apostolskim pismom Z očetovim srcem 8. decembra lani naznanil leto svetega Jožefa. Kdo je bil Jezusov krušni oče? V Svetem pismu je o njem malo zapisanega, nagovarjal pa je cerkvene očete. Nekateri moški ga imajo za zgled osebne in družbene poklicnosti in se pri svojem delovanju podpirajo na srečanjih v skupinah svetega Jožefa. Spreobrnjenca, duhovnika Donalda Callowaya iz Michigana, pa je sveti Jožef tako nagovoril, da je napisal knjigo Čudeži našega duhovnega očeta. Prvega marca so na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani študentom podelili diplome in priznanja. Pred 600 leti pa je papež Martin V. za podporo kustodiji Svete dežele imenoval komisarje. Za lažje vključevanje zdravljenih zasvojenih oseb v družbo snujejo mrežo stanovanjskih skupnosti in gospodinjstev pod imenom Skupnost MOST. V Radovljici pa so izredni ženski, mistikinji in sozavetnici Evrope, judinji Edith Stein posvetili edinstveno svetišče.
Starejši so nenadomestljivi v življenju posameznika, družine in družbe. Zato je papež Frančišek napovedal svetovni dan starih staršev in ostarelih. »Starost je milost, poslanstvo, je poklicanost,« tako je konec januarja pri opoldanskem nagovoru dejal papež Frančišek in napovedal, da bo četrta nedelja v juliju svetovni dan starih staršev in ostarelih. Starejši so zelo pomembni v življenju posameznika, družine in družbe. Afriški pregovor pravi: »Ko umre star človek, je to tako, kot bi zgorela knjižnica.« Tudi za pravoslavje je značilno, da vero na otroke prenašajo babice. Vse to velja tudi za nas. V Srbski pravoslavni cerkvi so na zboru izvolili novega patriarha. Ekumenska skupina Svetovnega molitvenega dneva žensk tudi pri nas za prvi petek v marcu pripravlja molitev za ženske majhne otroške države Vanuatu v Tihem oceanu. V dnevnem centru koprske Škofijske karitas v Bertokih najdejo dom in toplo besedo brezdomci. Blizu v trpljenju, ki je del življenja, nam želi biti tudi duhovnik, urednik in pisatelj Božo Rustja, ki je izdal novo knjigo V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod.
Papež Frančišek nas z verskimi voditelji spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo. Namen postnega časa je, da nas odvrne od tistega, kar nas zasužnjuje ter nam krati življenje in svobodo. »Kakšen svet želimo zapustiti mladim?« nas sprašuje papež Frančišek. Z verskimi voditelji nas spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo, saj je onesnaževanje okolja žgoč problem našega časa. Poziva k ohranjanju zemlje in človeških življenj. O pomenu varovanja okolja se otroci učijo v šoli in tudi pri verouku, a za celostno ekologijo se moramo tudi pri nas še odločneje zavzeti. Pred 300 leti je kapucin, pater Romuald Marušič, napisal Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenščini. Z njim je želel svetopisemske zgodbe o Kristusovem trpljenju in smrti približati preprostemu človeku. Ob postajah križevega pota premišljujemo Kristusovo in tudi svoje trpljenje. Pater Hugolin Sattner, ki se je rodil pred 170-imi leti, je svoje misli prelil v glasbo. Pustna sobotna iskrica letos ni bila plesna, bila pa je dobrodelna. Zbrana sredstva so namenjena otrokom v Braziliji, kjer deluje slovenska misijonarka, sestra Agata Kociper. Danica Perme pa nas v postnem času vabi k obisku Podbrezij. Bogato sakralno kulturno dediščino majhne vasice in njene znamenite osebnosti je zapisala tudi v monografijo.
Neveljaven email naslov
