Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivan Cankar, veliko ime slovenske moderne, je klasik literature in zapisan v njen kanon. Svoje dni je bil preziran, kasneje pa čaščen, čeprav včasih s figo v žepu. Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti bomo o njegovem pomenu v evropskem kontekstu govorili z udeleženci mednarodnega simpozija, ki ga prirejata Oddelek za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete in Cankarjev dom. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšen je položaj založb, ki izdajajo humanistiko in družboslovje danes, ko ne velja več, da je treba za uspešno delovanje v javnem prostoru zagotoviti teoretsko podlago. Kakšna bo prihodnost založb, ki na sicer razpršenem slovenskem založniškem podiju spadajo med tiste zelo redke, ki so uspeli obdržati vrhunski nivo prevodne teorije? Katerih idej ni mogoče podrediti trgu? Voditeljica: Nina Jerman
Sredi novembra mineva 210-letnica rojstva slovenskega politika, publicista, zdravnika, živinozdravnika, intelektualca, urednika ter novinarja Kmečkih in rokodelskih novic. Zaradi njegove vodilne vloge v slovenskem narodno prebudnem gibanju se ga je oprijelo tudi ime "oče slovenskega naroda". Tokratni Panoptikum posvečamo Dr. Bleiweisu, njegovi osebnosti in pogovoru o večplastnosti njegove zapuščine. Voditeljica: Ksenija Horvat
Imamo književnost. In imamo otroško ter mladinsko književnost. Že na ravni poimenovanja je jasno, da je literatura, namenjena otrokom in mladim, nekaj drugačnega; da v svetu literature zaseda posebno mesto. V čem sta njena posebnost in drugačnost? Kako misliti njeno moč in pomen? Kdo jo ustvarja in komu je namenjena? Kakšni sta njena preteklost, sedanjost in prihodnost? Katerih tem se lotevajo sodobni mladinski avtorji in kako se nanašajo na družbeni kontekst v katerem nastajajo? Tem in podobnim vprašanjem posvečamo nocojšnji Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Pred slavnostnim odprtjem 53. Borštnikovega srečanja, katerega poslanstvo je predstavitev dosežkov gledališke sezone, smo povabili tiste, ki krojijo podobo odra, umetniške vodje gledaliških hiš. Kako gledališče danes in jutri mislijo in reflektirajo nekateri izmed njegovih protagonistov? Kako se z repertoarji odzivajo na sodoben čas in katere teme prevladujejo? Gostje v studiu bodo: umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski, Igor Samobor, ravnatelj Drame SNG Ljubljana, Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica in Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka PG Kranj. Voditeljica: Nina Jerman
Metelkova letos praznuje 25 let obstoja: vojašnica, namenjena rušenju, v kateri je zrasel avtonomni kulturni center, danes ena ključnih referenčnih točk slovenske prestolnice. Kakšna je njena preteklost, kakšna sedanjost, kaj jo čaka v prihodnosti? Kako jo vidijo in mislijo nekateri izmed njenih protagonistov? Kaj Metelkova pomeni v političnem, umetniškem, družbenem in družabnem smislu? O vsem tem v tokratnem Panoptikumu. Za omizjem bodo sedeli Jasna Babić, Miha Zadnikar, Janko Rožič in Uroš Weinberger. Voditelj: Boštjan Narat
Smo pred novim mandatom kulturnega ministra, Dejan Prešiček je že 15. ime v samostojni Sloveniji. Je saksofonist, direktor konservatorija za glasbo in balet in ni eden tistih, ki bi se v preteklosti javno odzival, opredeljeval glede težav, izzivov kulturne politike. Je to dobro ali slabo? Glede na predvolilno kampanjo kulturnikov z naslovom Čas je za kulturo in umetnost so bila pričakovanja povsem druga. Gostje v oddaji: Jadranka Plut, Igor Samobor, Jedrt Jež Furlan in dr. Vesna Čopič. Voditeljica: Špela Kožar
Spomeniki in obeležja, plastike na trgih in v parkih, inštalacije sredi krožišč, arhitektura ... Vse to in še marsikaj drugega napolnjuje naš javni prostor ter mu podeljuje takšne ali drugačne pomene in simbolne vrednosti. Ta preplet zgodovine in sedanjosti, politike in ideologije, arhitekture in umetnosti, ekonomije in turizma je izjemno kompleksen, kot tak pa sproža kopico vprašanj, ki mnogokrat presežejo mejo strokovnih debat in postanejo stvar javne polemike. Razumljivo, saj gre za naš, skupni prostor in za objekte, ki jih gledamo vsak dan. Premislek teh zapletenih vprašanj je naloga, ki si jo zastavlja tokratni Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Prvič po prvi Janševi vladi, ko je bil kulturni minister Vasko Simoniti, je vlada Mira Cerarja kot druga zaključila polni mandat - skoraj in z razliko, da sta kulturnemu sektorju ministrovala dva, najprej Julijana Bizjak Mlakar, nato njen državni sekretar Tone Peršak. Kako oceniti ta mandat, tudi v primerjavi s prejšnjimi in kako dojeti kulturo tudi kot razvojno priložnost, morda že nove vlade? Voditeljica: Špela Kožar
Tema tokratnega Panoptikuma je razvoj kreativnega sektorja: pred letom dni smo namreč v tej oddaji napovedali Center za kreativnost. In danes imamo projektni pisarni v Ljubljani in Mariboru, vzpostavljeno platformo, javna naročila že potekajo, še vedno pa niso pripravljeni javni razpisi, še vedno torej ne vemo, kdo sploh bo dobil subvencijo in za kateri projekt? Tudi zato smo v studio povabili kulturno ministrstvo, a so zapisali, da je oddaja na navedeno temo preuranjena. Z nami bodo: Matevž Čelik, Luka Piškorič, Zmago Novak in Miha Klinar. Voditeljica: Špela Kožar
Tokratni Panoptikum nosi naslov Dediščina in evropsko leto. 2018 je namreč Evropsko leto kulturne dediščine, njegov slogan: Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. A kaj pomeni dediščina za prihodnost, kako se je že morala prilagoditi duhu časa, kakšno je stanje stvari? Nosilec, kulturno ministrstvo skupaj s pristojnim Zavodom, ni začrtalo nekih večjih projektov, dogodkov, vlada ni namenila občutne finančne injekcije; kako kljub temu čim bolj izkoristiti trenutek evropskega slavljenja? Morda bo zaradi naših gostov tudi bolj jasno, zakaj je skrb za dediščino zapisana celo v ustavo. Z nami bodo: Andrej Gaspari, Igor Saksida, Nadja Šičarov in Rok Žnidaršič. Voditeljica: Špela Kožar
Pred nekaj meseci je prišlo v predvajanju Televizije Slovenija do na videz majhne spremembe: termina kulturnih in športnih novic po Odmevih sta se zamenjala. Čeprav gre dejansko za manj kot 10 minut razlike, je ta premik povzročil burne odzive kulturne javnosti; ker, kot poudarja večina kritičnih glasov, ne gre za tistih nekaj minut, gre za simbolno gesto javne televizije. Gre za še eno v nizu odločitev zadnjih let, celo desetletij, ki kulturno-umetniške vsebine odrivajo na obrobje programa ter s tem na rob javne pozornosti. Smo res priče getoizaciji kulture in umetnosti na javni televiziji? Na to temo sta se na skupni razpravi sestala tudi Nacionalni svet za kulturo in Svet RTV. Skupnih sklepov ni bilo, na potezi sta vodstvo RTVS in Programski svet. Voditelj: Boštjan Narat
Neveljaven email naslov
