Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uredba o samozaposlenih v kulturi podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi. Konec decembra je vlada sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o samozaposlenih v kulturi. Predlog sprememb uredbe, ki med drugim pravico do plačila prispevkov z dosedanjih treh podaljšuje na pet let, je sicer pred sprejetjem naletel na neodobravanje samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Odbor DZ-ja za kulturo je ministrstvo pozval, naj v čim krajšem času oblikuje delovno skupino, sestavljeno iz samozaposlenih in strokovne javnosti, ki bo pripravila ustreznejše rešitve za to področje. Od ministrstva pričakujejo, da jih bo o tem seznanilo najpozneje do 1. marca. Več kot tretjina samozaposlenih živi pod pragom revščine. Kaj storiti, da bi se položaj te relativno majhne, a samosvoje in zato dragocene skupine izboljšal? Ali pa je dela na področju kulture preprosto premalo in je treba zato zmanjšati tudi število samozaposlenih?
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojević), avtorja, ki se izmenjujeta.
Novela Zakona o medijih, ki je prinesla nove kvote in definicije slovenske glasbe ter s tem dvignila nemalo prahu, je v veljavi že nekaj mesecev in ob koncu leta si bomo vzeli čas za evalvacijo. Kako po novem v praksi zveni slovenska glasbena krajina? So se kritike izkazale za upravičene ali pa so kvote dobra novica za slovensko glasbo in radijsko občinstvo? Kako na vse skupaj gledajo radijski uredniki in kakšen je sploh še dejanski domet njihovega ustvarjalnega dela, ki ga poleg zakonodaje vse bolj omejujejo tudi neusmiljeni tržni parametri? Morda se kvote res zdijo interni problem glasbenih kruhoborcev in radijskih postaj, ampak vprašanje, kakšna glasba se predvaja po radijskih valovih ter kdo ali kaj jo določa, se v resnici tiče vseh. Voditelj: Boštjan Narat.
Zakaj ravno Bob Dylan? Kakšna je vrednost njegove poezije? Kaj pomeni, ko pop kultura vstopi v akademsko sfero? In kako ga lahko primerjamo z ostalimi nobelovci? Letošnja Nobelova nagrada za literaturo je veliko presenečenje. Prvič v zgodovini jo je namreč prejel popularni glasbenik. Z gosti Svetlano Makarovič , Marcelom Štefančičem, Borisom A. Novakom in Petrom Stankovićem se bomo pogovarjali o tej temi. Osvetlili bomo tudi druge dobitnike najprestižnejše književne nagrade, predvsem tiste, ki so bili prav tako presenečenje ali pa so presenetili sami, recimo z zavrnitvijo nagrade. Voditeljica: Špela Kožar.
Pred dnevi je ministrstvo za kulturo predstavilo novo, že drugo medijsko strategijo v tem letu. Je krajša od prve različice, saj naj bi šlo za manjše in zato toliko bolj strateške cilje, a nekateri že opozarjajo na pomanjkanje določenih vsebin, pa tudi na to, da ne bo ustavila propadanja medijske krajine. Medijsko strategijo sicer predvideva Nacionalni program za kulturo in je tudi zaveza vladne koalicije. A kaj lahko dejansko spremeni oziroma kako bo vplivala na nastajajoči medijski zakon, ki ga kulturni minister obljublja avgusta prihodnje leto? Voditeljica: Špela Kožar
Bliža se najpomembnejši knjižni dogodek, 32. Slovenski knjižni sejem. A časa za slavje (še vedno) ni – financiranje knjige se je namreč v času varčevanja občutno zmanjšalo in tudi glede na proračun za leto 2017 se ne bo izboljšalo. Kaj se je torej od ustanovitve Javne agencije za knjigo in od prestižnega Unescovega naziva Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 izboljšalo? Kaj so rezultati Zakona o enotni ceni knjige? Kako se deli denar pri financiranju posamezih založb in kako se vrednoti avtorsko delo? Kako deluje JAK? O teh vprašanjih med drugim tudi z ministrom za kulturo. Voditeljica: Špela Kožar
Aktualne spremembe in dopolnitve Zakona o visokem šolstvu prinašajo marsikaj, ampak tista točka, na kateri se v zadnjih mesecih najbolj lomijo kopja strokovne in laične javnosti, je vprašanje jezika. Ali gre res zgolj za zakonsko ureditev zatečenega stanja, v katerem je izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih realnost, mimo katere ne moremo, ali pa je v imenu konkurenčnosti naših univerz in internacionalizacije znanosti slovenščina dejansko ogrožena? So pravila glede tega, kdaj in v kakšnih okoliščinah naj predavanja potekajo v tujem jeziku dovolj jasna? Ali je skrb za jezik res zgolj stvar tistih, ki se z njim ukvarjajo na znanstveni ravni, ali pa bi morala univerza kot celota prevzeti soodgovornost za pismenost in jezikovno sposobnost tistih, ki z diplomami in magisteriji zapuščajo njene hrame? Vprašanj je veliko. Nekatera bomo poskušali osvetliti v tokratni izvedbi Panoptikuma.
Gledališča, ki delujejo v javnem interesu, se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem denarja, vzrok je varčevanje. Režiserji tako prilagajajo svoje koncepte možnemu, diplomirani igralci, režiserji ali dramaturgi vse redkeje vstopajo vanje, direktorji manko denarja nadomeščajo tudi z bolj komercializiranimi vsebinami. Stroka si želi novega zakona, ministrstvo ga obljublja - a kaj naj ta vključuje? Voditeljica: Špela Kožar
Problemi obstajajo in ostajajo nerešeni tudi takrat, ko ne polnijo naslovnic časopisov. To velja tudi za ljubljanski ROG, ki po odmevnih junijskih dogodkih na začetku jeseni v senci drugih dogodkov čaka na svojo usodo. Kaj se z ROGom dogaja trenutno in kam se bo zgodba razvila v prihodnje? Kakšna so stališča in načrti rogovcev na eni ter Mestne občine Ljubljana na drugi strani? Predvsem pa kako misliti ROG kot kulturni in politični fenomen, ki prebivalce glavnega mesta in celotne države postavlja pred načelna vprašanja ustvarjalnosti, gentrifikacije, družbene organiziranosti in institucionalizacije? ROG je odklon; ali je kot takšen cokla v razvoju skupnosti ali – nasprotno – priložnost za premislek in izboljšavo? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Panoptikumu.
Panoptikum tokrat o stanju slovenske kinematografije, ki v letošnjem letu žanje izjemne mednarodne uspehe, o novem vodstvu slovenskega filmskega centra ter viziji in prihodnosti slovenskega filma. Panoptikum tokrat iz Portoroža – v času 19. Festivala slovenskega filma.
Državotvorne alternative Pred petindvajsetimi leti se je začela zgodba Republike Slovenije. Nastanek države je bil na formalni ravni resda političen projekt, vsebinsko pa ga je ključno oblikovalo in dopolnjevalo še marsikaj drugega. Slovenija je bila v osemdesetih letih prostor refleksije in akcije, skupnost polna ustvarjalnega vrenja, ki je iskala in mislila meje lastne svobode. Civilna družba, umetniška iskanja, alternativna gibanja, novinarski pogum: država brez vsega tega ne bi mogla nastati. Pa je nastala in zdaj jo imamo. Kako smo jo sanjali takrat in kako jo živimo danes? Tokratni Panoptikum posvečamo četrtstoletnici slovenske suverenosti in njenemu odmevu v polju umetnosti in kulture.
Vstaja strojev-o robotizaciji družbe Voditelj: Dražen Dragojević
Neveljaven email naslov
