Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20. marca se je v Cankarjevem domu zgodil posvet z naslovom »Ženske v filmskem sektorju: vprašanje spola«, ki se je v prvi vrsti osredotočal na vprašanje mesta in možnosti režiserk v slovenskem in evropskem filmskem prostoru. Posvet je pospremila študija, ki skozi številke in statistiko zelo jasno riše sliko te do danes mnogokrat spregledane problematike. Da bi ta vprašanja predstavili tudi širši javnosti, jih načenjamo v Panoptikumu. Tokratna zasedba: direktorica Slovenskega filmskega sklada Nataša Bučar, režiserka Maja Weiss, režiser in scenarist Metod Pevec in doc. dr. Polona Petek, predavateljica na Filozofski fakulteti in AGRFT. Voditelj: Boštjan Narat
IBM-ov Deep Blue je leta 1997 v šahu premagal Garyja Kasparova, IBM-ov Watson je leta 2011 zmagal v igri Jeopardy, Googlov AlphaGo je meseca maja premagal svetovnega prvaka v strateški igri Go. Kako daleč je razvoj umetne inteligence in kako vpliva, bo vplivala na nadaljnji razvoj človeške civilizacije? Pa tudi, kako spreminja interakcijo med nami ter do okolja, v katerem živimo. O tem več z naslednjimi gosti: dr. Ivanom Bratkom, dr. Kristijanom Muskom, dr. Primožem Krašovcem in dr. Aidanom Cerarjem. Avtorica oddaje: Špela Kožar Režiser: Božo Grlj
Panoptikum je pogovorna oddaja, v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddajo vodi Špela Kožar.
Mesec februar, ko slavimo kulturni praznik, so zaznamovali napadi na nekatere Prešernove nagrajence in se nadaljevali celo kot napadi na umetniško sfero. Kdaj, predvsem pa, zakaj novi izrazi v umetnosti vedno znova razburkajo? Zakaj je prav, da je umetnost tudi provokativna? Kaj nas učijo o tem primeri iz zgodovine umetnosti? O čistunstvu v umetnosti z umetnostnim zgodovinarjem Tomažem Brejcem, umetnico Samiro Kentrić, publicistom Bernardom Nežmahom in antropologinjo Svetlano Slapšak. Voditeljica: Špela Kožar
Programski razpis za prihodnja štiri leta še vedno razburja kulturno javnost. Ta razpis je ključen za kontinuirano delovanje nevladnih organizacij; zato so bili razpisi pred več kot desetletjem tudi uvedeni. A zgodilo se je kot že na predhodnem razpisu - eni so izpadli, drugi so prvič ali ponovno v igri. S tem se spet vnaša razdor med prijavitelji in spet se je še dodatno oslabilo nevladno sceno. Je res lahko izgovor - pač ni denarja ali gre za premišljeno politično odločitev? Pogovarjali smo se z gosti: Robertom Waltlom, Tadejem Pogačarjem, Jurijem Krpanom in Primožem Kristanom. Voditeljica: Špela kožar
V Panoptikumu izpostavljamo evropsko kinematografijo. Začela se je namreč sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, pred vrati je prvi od festivalov A-kategorije, Berlinale. Kakšna je moč evropskega filma, razpetega med nacionalne interese in globalni uspeh? Z enim najbolj vidnih in z evropsko filmsko nagrado nagrajenih producentov Čedomirjem Kolarjem, članom evropskega filmskega združenja Klemnom Dvornikom, predstavnico v osrednjem filmskem skladu Eurimages Jelko Stergel ter filmskim kritikom, ki si kot direktor Liffa verjetno ogleda največ evropskih filmov, Simonom Popkom. Voditeljica: Špela Kožar
Prihajajoče leto bo Cankarjevo leto; minilo bo okroglo stoletje od smrti človeka, ki je vse kaj več kot pisatelj, dramatik, pesnik in esejist. Ivan Cankar je ena ključnih referenčnih točk tega, kar imenujemo slovenstvo, zato je misliti njegovo zapuščino kompleksna in zapletena naloga. Pri osebnostih, kot je Ivan Cankar, pač nikoli ne vemo, kje se končuje človek in kje začenja mit, kje je meja med delom in njegovim odmevom v kolektivnem nezavednem. Kaj pa o Cankarju v resnici vemo? Kako se ga na novo uprizarja? Kaj je reflektiral Cankar kot pisatelj in kaj je zagovarjal kot politik? Zadnji Panoptikum leta je najava razprav in premislekov, ki jih bo v letu 2018 še veliko. Voditelj: Boštjan Narat
Decembra lani smo v oddaji Panoptikum govorili o osnutku medijske strategije – leto je naokoli, te pa še vedno nimamo. Strategija bo podlaga za novi Zakon o RTV. Vse pogosteje se pojavlja ne-vedenje o tem, kaj sploh je poslanstvo naše hiše, še manj je vedenja o tem, zakaj so bili javni servisi sploh ustanovljeni. Tokratni Panoptikum posvečamo RTV-ju in iskanju odgovorov na vprašanje – kakšen mora biti RTV jutri. Z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem, s predsednikom Odbora za kulturo Draganom Matićem, s profesorjem na katedri za novinarstvo Markom Milosavljevićem in programsko svetnico Brankico Petković. Voditeljica bo Špela Kožar.
Leta 1927 je nastala organizacija TIGR, krik mladih ljudi proti ideologiji, ki je postala in ostala sinonim razčlovečenja in uničevalnosti ter svoj vrh dosegla v grozotah druge svetovne vojne. Zgodba organizacije in usode njenih članov so še danes spomenik časom, ki jih nočemo živeti nikoli več. Zato pa je treba ohranjati spomin. In zato tokratni Panoptikum posvečamo tem štirim črkam, ki so bile pred devetdesetimi leti združene v kratico s specifičnim pomenom; v kratico, ki je ne smemo pozabiti. Za okroglo mizo bodo tokrat sedeli Marta Verginella, Savin Jogan, Branko Marušič in Bojan Godeša.
Letošnji knjižni sejem zaznamuje podoba Martina Krpana – 100 let je od izida prve slovenske slikanice. Kako avtorji preživijo danes, ko se honorarji nenehno nižajo, ko je odnos do avtorskega dela čedalje bolj podcenjujoč? Namesto dostojnega plačila so postale ključni finančni vir štipendije, subvencije in nagrade. Je lahko še slabše? Gostje: Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik, Primož Suhodolčan Avtorica: Špela Kožar
Književnost in jezik sta vedno segala onkraj meja države. Zgodovinski, kulturni in politični konteksti, v katerih se je slovenski jezik literarno uresničeval in razvijal, so bili in so različni, nemalokrat izražanju v slovenščini vse prej kot naklonjeni. Tako kot tudi odnos Slovenije do tistih, ki za njenimi mejami pišejo v svojem maternem jeziku, ni vselej vzor skrbnosti. A ne glede na vse prilike in neprilike slovenska zamejska književnost obstaja in ostaja. Štirinajst dni pred začetkom knjižnega sejma jo postavljamo v središče našega Panoptikuma.
Pretekli mesec smo dobili zmagovalca novega natečaja za obnovo ljubljanske Drame. Kdaj se bo obnova dejansko začela, zakaj še vedno potrebujemo Narodno in univerzitetno knjižnico II? Zakon o kulturnem evru, nekdaj tolarju, namenjen izboljšanju kulturne infrastrukture, bo že četrtič na poslanskih mizah. Kdo bo na prednostni listi, koliko sredstev bo na voljo? Predlog prejšnje ministrice Bizjak Mlakarjeve je bil 168 milijonov evrov, zdajšnji predlog je za polovico nižji. Težava ni le v ohranjanju kulturne dediščine, ampak tudi pri investicijskem vzdrževanju javnih zavodov. Voditeljica: Špela Kožar
Neveljaven email naslov
