Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018 – 2025 vsebuje precej novosti, med katerimi izrazito izstopa ideja o ustanovitvi Agencije za umetnost, ki naj bi v prihodnosti skrbela za razdeljevanje sredstev med ustvarjalci; na podoben način, kot to za področje knjige in filma že počneta Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center. Je takšna ureditev smiselna? Je primerna za slovenski prostor? Bo rešila vsaj nekatere težave kulturne scene in s tem pripomogla k njenemu preživetju, morda celo razvoju? Ali pa se nam, obratno, obeta nastanek še ene birokratske entitete v že tako ali tako birokratsko preobloženi državi? Gostje v studiu bodo: Jadranka Plut, Nataša Bučar in Alma R. Selimović. Voditelj: Boštjan Narat
Ministrstvo za kulturo je objavilo osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo, dokumenta, ki bo vplival na vso prihodnjo zakonodajo ter izvajanje kulturne politike. Prvič bo veljal kar osem let. Strokovna javnost je kritična. Zakaj naj bi besedilo bilo preobsežno? Kakšna je njegova vizija kulture in kaj novega prinaša? Voditelj: Boštjan Narat
Ob letošnjem 20. Festivalu slovenskega filma je spet čas za vpogled v drobovje slovenskega filma – s štirimi režiserji, že nagrajenimi na festivalu, filmi vseh štirih so bili tudi kandidati za slovenskega oskarja, filmi treh pa so letos v tekmovalnem programu FSF-ja: Ivan Janeza Burgerja, Družina Roka Bička, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšnika. Zgodovina ljubezni pa bo drugi celovečerni film Sonje Prosenc, katerega snemanje se je zaključilo poleti. Kako ustvarjajo v še vedno neurejenem filmskem okolju, kje vidijo rešitve – bi bilo dovolj le več denarja? Smo namreč na repu evropskih držav glede javnega financiranja. Voditeljica: Špela Kožar
Pretekli teden je Društvo Slovenskih Pisateljev organiziralo diskusijo o prihodnosti slovenske kulture, povabilo pa nekdanje kulturne ministre. Diskusija, ki je potekala pod naslovom »Anagram svobode« je izhodišče za tokratni Panoptikum. Z gosti se bomo pogovarjali o državotvorni vlogi kulture, ki vedno bolj izgublja na pomenu – in kako to preprečiti. Gostje: Ivo Svetina, Robert Waltl, Maruša Majer, Tevž Logar Voditeljica: Špela Kožar
Nadaljevanke in serije so že od nekdaj pomemben element televizijskega repertoarja. Morda se je pred časom zdelo, da je njihova zlata doba minila, a zgodilo se je ravno nasprotno. Nadaljevanke že več kot desetletje doživljajo pravo renesanso, z vrhunskimi scenariji, odlično režijo in zvezdniškimi igralskimi zasedbami pa postajajo pomemben del tistega polja ustvarjalnosti, ki spretno krmari med umetnostjo in zabavo. Kaj je tisto, kar dela serije tako privlačne? Zakaj se jim ne moremo upreti? Kakšno je danes njihovo mesto v rodoslovnem deblu umetnosti? In kakšno je stanje na tem področju pri nas?
Zdi se, da odnos do oblikovanja, natančneje do kreativnih industrij, doživlja preporod – dobili smo prvi osnutek nacionalne strategije na tem področju, v nekaj mesecih se bo vzpostavil Center za kreativnost, ki bo vezni člen med oblikovalci in podjetniki. Bo naše gospodarstvo na tem področju spet konkurenčno, bomo spet vzpostavili blagovne znamke, kot smo znali v prejšnji državi? Panoptikum o oblikovanju tudi zaradi bližajočega se Bienala industrijskega oblikovanja, z gosti: Anjo Zorko, Boštjanom Botasom Kendo, Rokom Kuharjem in Matejem Fegušem.
Zgodila se je znanost. Prebudila se je in šla na ulico. In glede na to, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki so predani raziskovalni dejavnosti in ki svoj čas le redko zapravljajo za stvari, kot je na primer aktualna politika, je to znak, da je nekaj hudo narobe. Osemindvajset ustanov se je 19. aprila udeležilo Shoda za znanost, ki se je zgodil v sozvočju z globalnim dogodkom March for science: za avtonomijo raziskovalnega dela; za njegovo tranparentno in stabilno financiranje; za povečanje deleža financiranja znanosti na 1% BDP-ja; proti antiintelektualizmu in za spoštovanje; za stvari, ki bi jih znanost v državi, ki ima samo sebe za razvito, morala že zdavnaj imeti. Pa jih nima. Zato je tokratna oddaja oddaja za znanost.
Kdaj nam bo počil film? Dobesedno in v prenesenem pomenu - o tem se bomo pogovarjali nocoj, debato pa je spodbudil simpozij o digitaliziranju in restavriranju, torej o ohranjanju naše filmske dediščine. S tem, ko zanjo ne poskrbimo, kot je treba, slovenski celovečerni filmi ždijo v škatlah, namesto da jih prikazujemo na platnih doma in po svetu.
Pred vrati je 47. Teden slovenske drame in skupaj z njim podelitev Grumove nagrade, priznanja za najboljše slovensko dramsko besedilo, ki se podeljuje od leta 1979; nagrade, ki jo lahko razumemo kot dokaz, da ostaja tekst kljub vsem metamorfozam gledališke umetnosti eden njenih bistvenih elementov, in da je izvirna dramatika pomemben del slovenske kulture. Kakšno mesto zaseda slovensko sodobno izvirno dramsko pisanje v našem gledališkem prostoru danes? Kako pogoste in kako odmevne so uprizoritve izvirnih besedil? Kako pogosto se dela naših avtorjev in avtoric znajdejo na repertoarjih tujih gledališč? In pa: kako živa, živahna in kvalitetna je slovenska dramatika?
Posnetki nasilja, ki ih posamezniki delijo na spletu, sprožajo pravna, filozofska in kulturološka vprašanja. Kako se lahko to zgodi, kaj nam to pove o stanju duha v družbi, kdo bi moral najprej odreagirati, kaj pomeni, ko nasilni akt želimo deliti z drugimi, zakaj je prišlo do popularizacije tega, na kakšen način zajeziti skrajna dejanja na družbenih omrežjih? Z Lenartom Kučićem, Matejem Praprotnikom, Renato Šribar in Igorjem Pribcem.
Populizem ni nič novega. A kljub temu se jasni definiciji in razumevanju vztrajno izmika. Vemo, da obstaja, odkar obstaja politika, pa se vendarle zdi, da se vsakič znova pojavi na nov in nepričakovan način. Kakšna je zgodovinska in kakšna aktualna podoba populizma? Kakšna sta njegov jezik in govorica? Kakšno njegovo razmerje do resnice? Kje je njegov začetek in kje konec? Kako se odraža v umetnosti in kako nanj gledajo ustvarjalci? Ali pa mu – kot pravijo nekateri – ne pripada samo sedanjost, ampak tudi prihodnost? Voditelj: Boštjan Narat
Pred 170 leti so bile izdane Prešernove Poezije, prelomne ne le za slovensko umetnost, temveč tudi za slovensko identiteto. Kako je Prešeren ujel revolucionarni duh tistega časa in kako se ta odraža v sodobni slovenski družbi? Ali ga je potrebno ponovno brati oziroma, kako? Voditeljica: Špela Kožar Gosti: Svetlana Slapšak, Igor Grdina, Primož Čučnik, Boštjan Gorenc - Pižama
Neveljaven email naslov
