Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ana Schnabl je ena najbolj izstopajočih prozaistk mlajše generacije. V svojem novem romanu Plima se spogleduje z žanrom psihološke kriminalke, a ga hkrati presega. Dogajanje je postavljeno v današnji čas in v leto 1991 na slovensko Obalo, kamor se napoti pisateljica Dunja, da bi se osvobodila dolgoletne travme in odkrila, kaj se je zgodilo pred skoraj tremi desetletji, ko je umrl njen šestnajstletni brat Dražen. Je šlo za umor, nesrečo ali samomor? Odgovor na to vprašanje ne razrešuje nedolžnosti in krivde na način klasične kriminalke. O tem, kako je lahko tematika minevanja, odhajanja, demence in smrti prežeta tudi s svetlobo in upanjem govori pesniška zbirka Nebo pod vodo Tine Kozin. Tretja literarna ustvarjalka v tokratnih Pisavah je Ana Svetel, avtorica izčiščene, ranljive in hkrati igrive poezije v zbirki Marmor. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Drago Jančar nas v svojem novem romanu Ob nastanku sveta popelje na začetek šestdesetih let minulega stoletja v delavsko predmestje Maribora, svojega rojstnega mesta. To je čas, ko v ljudeh še vedno živi spomin na vojno, saj jih je ta močno zaznamovala. Pisatelj je povezal fragmente svojega otroštva v zgodbo, ki potuje iz trde resničnosti v svet domišljije. To je pripoved o spoznavanju življenja, o otroško nedolžnih, a hkrati večnih vprašanjih o naravi sveta, smislu, izdajstvih, človeških zablodah, pa tudi plemenitih dejanjih. Pisateljev alter ego, romaneskni junak Danijel, je fant v zgodnjih najstniških letih, ki se sooča z mnogimi vprašanji in stvarmi, ki jih pogosto ne more razumeti. Dogodki v mariborskem delavskem naselju se prepletajo s svetopisemskimi zgodbami in mitološkimi prizori, saj ima človeška usoda rada ponavljanja, variacije in simetrije. Roman ima osebnoizpovedno noto, a avtobiografska doživetja preraščajo v univerzalno moč fikcije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Usoda prekmurskih Judov je stalnica v opusu Dušana Šarotarja. Pisatelj obuja v novem romanu Zvezdna karta spomin na svojega starega očeta Franca Schwarza, uspešnega trgovca judovskega rodu, ki se je iz Čakovca preselil v Šalovce in si tam ustvaril družino. Njegova žena Rozika in sin Evgen sta bila v maju leta 1944 deportirana v Auschwitz, od koder se nista vrnila. Dušan Šarotar je tragično usodo dedove prve družine upodobil z izjemno umetniško zrelostjo. Avtor izjemnega literarnega opusa je tudi pesnik Milan Jesih. V svoji novi knjigi poezije z naslovom Namreč mojstrsko združuje tematiko s pesniško obliko in prepleta vsakdanje in presežno. Oddajo bomo sklenili s hudomušnim romanom Potopimo Islandijo! Borisa Kolarja. Avtorja, po poklicu biologa, ki deluje na področju ekotoksilogije, so spodbudile k pisanju pogoltnost, finančne prevare in špekulacije bank širom po svetu. Duhovita, humorna pripoved je prežeta z mislijo, da stara celina potrebuje velika dejanja malih ljudi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V branje dobivamo roman v pismih, ki je slovenski književnosti precej redek žanr. Napisala ga je Miriam Drev in ga poimenovala Od dneva so in od noči. Pisateljica je z učinkovito rabo pisemskega žanra osvetlila mnoge neosvetljene prostore v družinskih odnosih treh generacij in pokazala, kako pomembno je za notranjo osvoboditev soočanje s preteklostjo. Za prijetno bralsko presenečenje je poskrbela tudi Tadeja Krečič Scholten s prvencem, knjigo kratkih zgodb Nikoli ni prepozno. Naslovi zgodb so pogosto pregovori, katerih ustaljeno sporočilo avtorica spretno obrne in postavi v povsem novo luč. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserja: Magda Lapajne, Božo Grlj
Meti Kušar pomeni poezija močno komunikacijo med ljudmi. Čeprav gre v njeni novi pesniški zbirki Zmaj za simbolno, metaforično govorico, pesmi govorijo o konkretnem življenju. Pesnica najde polnost življenja tako v domu, bogatem z izročilom prednikov, kot v naravi, ki zaživi v številnih podobah drobnih manifestacij življenja. Zbirka Zmaj govori tudi o osebni in kolektivni svobodi in preseganju enoumja; o tem, da nam prav notranja svoboda pomaga premagovati strah in tesnobo. Predvsem pa pesmi prinašajo spoznanje, da ne moremo živeti polno brez prebujene duše, brez duševnega življenja. V drugem delu oddaje bo predstavljen roman Krasni dnevi Andreja E. Skubica, enega naših najbolj izstopajočih in nagrajevanih pisateljev. Gre za družinsko sago o trku treh generacij družine Šauta. Vsi romaneskni liki so natančno psihološko osvetljeni, prikazani so tudi mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se med ljudmi, ki so si najbližje, vzpostavila pristna človeška bližina. Čeprav se zdi življenje družine umirjeno in neproblematično, se izkaže, da so vselej lahko blizu usodne reči in da se vsak hip lahko vse sesuje. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Oddaja bo posvečena akademiku Zorku Simčiču, pisatelju, dramatiku in esejistu, ki bo 19. novembra praznoval stoti rojstni dan. Njegova življenjska usoda je ena mnogih človeških zgodb, ki jim ni prizaneslo nasilno kolesje zgodovine v nemirnem 20. stoletju. Pisatelja je močno zaznamoval eksil, zaradi katerega pa ni nikoli objokoval svoje usode, ampak jo je zrelo in prepričljivo upodobil v svojih delih. Zorko Simčič je po drugi svetovni vojni kot begunec našel svoj novi dom v Argentini. Leta 1993 je po dolgih desetletjih prvič obiskal Slovenijo, leto dni pozneje pa se je z družino za stalno vrnil v domovino. Tu je nadaljeval z ustvarjanjem, z nami pa je vse od leta 1993 delil svoja dragocena spoznanja o življenju in literaturi. Avtorica: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Predstavili bomo letošnjega vileniškega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja. Avtor se v svojih delih nenehno vrača k motivom iz otroštva: smrti, spolnosti, katolicizmu, domovini in patriarhalni skupnosti. Z umetniško močjo in kritično ostrino razkriva družinsko in družbeno okolje, ki ne sprejema drugačnosti, pač pa z lažno moralo ohranja premoč nad drugimi. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o spremembah, ki jih prinašajo potovanja, selitve in življenje v tujini. O tem govori knjiga črtic Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami Simone Škrabec, univerzitetne profesorice, prevajalke in pisateljice, ki že trideset let živi v Barceloni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Eden od pesnikov z najobsežnejšim opusom pri nas je gotovo Andrej Medved, saj je doslej izšlo kar triinštirideset njegovih pesniških zbirk. Najnovejši nosita naslov Dancing to the End of Love in Rana sled. V prvi se pesnik osredotoča na ljubezen in smrt, v drugi pa išče smisel v neskončni izrazni moči jezika. Preplet sanjskega in realnega sveta je značilen tudi za pesniško zbirko Idiometrija Barbare Korun. V njej je uspelo pesnici na etično nevsiljiv način povedati, kako biti z drugimi, kako biti s svetom in pri tem ne izgubiti samega sebe. Oddajo bomo sklenili s prikazom življenja ob meji, kot ga v knjigi kratkih zgodb Sinteze upodablja Primož Sturman. Prizorišča dogajanja segajo od Slovenije in Italije do različnih evropskih držav, poudarek pa je na Krasu in Trstu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Jani Virk pripoveduje v svojem desetem romanu z naslovom Jaka in Vane o prijateljstvu mladeničev, ki skušata v zaprtem, zadušljivem, nedemokratičnem sistemu osvojiti prostore notranje svobode. Dogajanje je postavljeno na začetek osemdesetih let minulega stoletja, ko se je režim v nekdanji Jugoslaviji že polagoma sesipal sam vase, iskrivo družbeno ozračje pa je nakazovalo družbene spremembe. Maja Vidmar tudi s svojo osmo pesniško zbirko Pojavi potrjuje, da je mojstrica verzov, v katerih ni ničesar preveč in ničesar premalo. Pojavi so presunljivo lepa knjiga poezije o sočutju, spominu, bolečini doživetega, minevanju, trajanju in upanju. Kar dopuščajo čuti je četrta pesniška zbirka izpod peresa Roberta Simoniška. Pesnik je pozoren do detajlov v vsakdanjem življenju, pri čemer presega ozek, delen pogled na prostor in čas in iz konkretnega prehaja v arhetipsko, univerzalno. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Zastali čas je naslov druge pesniške zbirke igralke, pesnice in dramatičarke Saše Pavček. Pesnica s tenkočutno lirično pisavo osvetljuje ljubezen v osrčju spomina in tke tesno povezanost s preminulimi bližnjimi. Peter Semolič je izbral za svojo novo knjigo poezije, poimenovano Robovi, popotniški žanr. Posamezniki se na različnih krajih soočajo z evolucijo in na ozadju zgodovinskega razvoja zrejo v svoj lastni obraz in zablode današnjega časa. Usodo posameznika, ki se znajde v primežu zgodovine in grozot druge svetovne vojne, pa je v romanu Pripovedovalec prepričljivo upodobila pisateljica Mirana Likar. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Že dolgo nismo dobili v branje romana, ki bi tako sugestivno povezal živalski in človeški svet, kot je to storil Borut Kraševec s svojim romanesknim prvencem Agni. V njem se osredotoča na nagonskost, prvinskost pri živalih in ljudeh. Avtor spretno razvršča motive, ki se ponavljajo in med seboj pomensko oplajajo, z izbranimi metaforami, simboli in izbrušenim jezikom pa ustvarja umetniški tekst. Roman Mojstrovina Ane Schnabl se dogaja v Ljubljani na sredini osemdesetih let minulega stoletja, ko so se napovedovale prelomne družbene spremembe. Na družbenem ozadju pa pisateljico zanima predvsem ljubezenska zgodba. S slogovno suverenostjo in sproščenostjo hkrati je ustvarila imeniten roman o človeških značajih in naravi ljubezni. Sarival Sosič je poimenoval svoj tretji roman Sin in sin. V središči pripovedi sta brata, ki želita z glasbo osmišljati svet. Roman je poklon umetnosti, njegova družbeno-kritična ost pa izpostavlja odsotnost medsebojnega razumevanja in sprejemanje drugega, drugačnega v sodobnem svetu. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserki: Magda Lapajne in Petra Hauc
Tokrat bomo zavrteli kolo časa nekoliko nazaj in se ob 25-letnici oddaje Pisave spomnili slovenskih književnikov, ki so vtisnili naši literaturi in tudi Pisavam neizbrisen pečat. O svoji delih ter pogledu na literaturo, družbo in čas bo spregovorilo enajst avtorjev, Prešernovih nagrajencev, ki jih ni več med nami, s svojimi deli pa bodo vselej del sedanjosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Neveljaven email naslov
