Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V posthumno izdani zbirki Domu in rodu so objavljene pesmi, ki jih je Tone Pavček pisal v zadnjem obdobju svojega življenja. Saša Pavček, pesnikova hčerka, bo odstrla pogled na očetovo poezijo, v kateri je pesnik vedno znova odkrival življenjsko moč in upanje. Gabriela Babnik sodi med najvidnejša imena mlajše literarne generacije pri nas. V novem romanu Intimno še poglablja tematsko stalnico svojega pisanja – ljubezensko zgodbo Slovenke in Afričana. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pascal Bruckner, Mirana Likar Eden najvidnejših sodobnih pisateljev in filozofov, Pascal Bruckner, bo predstavil svoj najnovejši roman Pridni sinko. Gre za avtobiografsko pripoved o otroštvu, odraščanju in dozorevanju, predvsem pa o odnosu z avtoritarnim očetom. Oče, tiran, antisemit in goreč občudovalec Hitlerja sina ni uspel podrediti, nasprotno, v pisatelju je kot zadrt šovinist spodbudil željo po lepoti, svobodi in strpnosti. Bruckner bo spregovoril tudi o tematiki, ki jo obravnava v svojih esejih: o nenehnem hlastanju za srečo v sodobni družbi in o tem, kaj ljudje danes, ko ni več prepovedi in tabujev, pričakujejo od ljubezni. Komentiral bo tudi teroristične napade v Parizu in odstrl svoj pogled na to, zakaj hočejo mladi islamski skrajneži umreti. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o novi knjigi kratkih zgodb Mirane Likar. Avtorica je opozorila na svoj pripovedni talent že s knjigama Sobotne zgodbe in Sedem besed, smisel za vživljanje v različne junake in ustvarjanje posebnih atmosfer pa odraža tudi njena nova knjiga kratke proze Glasovi. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Spominska literatura – Janko Kos, Monika Žagar V spominski literaturi se lahko čas in prostor zelo globoko odtisneta. Ideologi in oporečniki izpod peresa akademika Janka Kosa in Dva brata, trije svetovi avtorice Monike Žagar sta knjigi, ki na osnovi življenjskih zgodb in osebnih izkušenj prikazujeta nemirni, v marsičem prelomni čas 20. stoletja. Janko Kos se je v Ideologih in oporečnikih – drugem delu svoje avtobiografije – posvetil predvsem svojemu javnemu delovanju in s tem izpisal tudi zgodbo o kulturnem in družbenem dogajanju v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem. Monika Žagar pripoveduje v romansirani biografiji Dva brata, trije svetovi zgodbo o svoji družini. V ospredju je usoda dveh bratov, avtoričinega očeta in strica, in nasilen odvzem zasebne lastnine in uničenje uspešnega družinskega podjetja po drugi svetovni vojni. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
O svojih novih delih bodo spregovorili avtorici in avtor, ki na izviren način tematizirajo človekovo intimo. Vinko Möderndorfer se v novelistični zbirki »Brskanja« z brezkompromisno iskrenostjo podaja v neznane globine družinske preteklosti in lastnega jaza. Cvetka Lipuš upesnjuje v zbirki »Kaj smo, ko smo« običajen utrip vsakdana in ga postavi v razmerje s širšo, kozmično razsežnostjo bivanja. Tina Mlakar Grandošek pa v zbirki kratke proze »Vse je v redu« osvetljuje probleme sodobne družine, ki jo pogosto bremeni diktat popolnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Jáchym Topol, Janez Kajzer in Agata Tomažič Češki pisatelj Jáchym Topol, dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica, bo odstrl pogled na svoje odraščanje v disidentski družini in spregovoril o uporu zoper totalitarni režim, ki ga je zaznamoval že v mladosti. V svojih delih se upira pozabi ideološkega nasilja in grozot 20. stoletja, pripoveduje pa tudi o kaosu in breztemeljnosti češke družbe v času tranzicije. Posebno pozornost med leposlovnimi novostmi zbujata odlični knjigi kratke proze izpod peres Janeza Kajzerja in Agate Tomažič. »Krik« in »Česar ne moreš povedati frizerki« sta deli, ki vsakdanje dogodke osvetljujeta v nenavadni luči. Avtor in avtorica se poglabljata v psihologijo svojih junakov in medčloveške odnose, vešče sukata pero in ustvarjata berljive zgodbe z nepričakovanimi preobrati. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Pisave: Dušan Merc, Sebastijan Pregelj in Milan Petek Levokov Predstavljeni bodo romani, ki imajo skupno prizorišče, vsak pa drugačen pogled na bivanjska vprašanja, ki so od nekdaj vznemirjala človeka. Gre za vprašanje minljivosti človeškega življenja. Trije pisatelji so v svojih novih romanih za prizorišče izbrali domove za starejše. To so Sebastijan Pregelj, Milan Petek Levokov in Dušan Merc. Prva dva sta svoja protagonista pospremila z optimističnim pogledom na življenje, staranje in minevanje, Dušan Merc pa se je lotil negativne utopije in izrisal mračni pogled v prihodnost. V romanu Življenje sintagmatov opozarja na osebne, družbene in znanstvene dileme o podaljševanju človeškega življenja, hkrati pa se sprašuje, koliko nasilja se skriva pod plaščem demokracije. Sebastijan Pregelj upodablja v Kroniki pozabljanja drugačno podobo sveta; njegov junak se v jeseni življenja spopada z usihanjem spomina, a se spravljen z minevanjem in bližino smrti odloči storiti nekaj dobrega. Tudi protagonist romana Ljudje na burji Milana Petka Levokova je starec, ki se zavzeto bori za vrednote in življenjski smisel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Boris A. Novak je svoj obsežen pesniški, dramski, prevajalski in literarno-teoretski opus kronal z epom, ki predstavlja njegov opus magnum. Delo z naslovom Vrata nepovrata obsega tri knjige. Dve bosta še izšli, prva – Zemljevidi domotožja – pa je že na naših knjižnih policah. Njena ključna beseda je spomin. Z obujanjem spomina poezija iztrga preteklost pozabi in daje človeškemu življenju dostojanstvo in pečat brezčasnosti. V Zemljevidih domotožja zaživijo usode posameznikov, predvsem zgodovina pesnikove rodbine, hkrati pa gre za svojevrsten portret 20. stoletja. To je prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta. Poetičnost postavlja v ospredje v svojih pripovednih delih tudi pisatelj Dušan Šarotar. Njegov četrti roman Panorama bi lahko opredelili kot avtobiografijo, potopis, dnevnik ali roman toka zavesti, še najbolj pa ga označuje beseda potovanje. Pisateljev glas se prepleta z glasovi njegovih prijateljev, sopotnikov, tujcev, emigrantov, iskalcev doma, ki jih je srečeval na poti od Irske prek Belgije do Sarajeva. Iz polifonije glasov sta stkani zgodovina in sedanjost, bolečina brezdomstva in izzivi novih začetkov, predvsem pa vprašanje jezika kot resničnega doma. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
V tokratni oddaji bodo o svojih delih spregovorile tri zanimive avtorice, ki se občutljivo odzivajo na družbene probleme in vzgibe človeške duše. Janice Galloway, eno najvidnejših imen sodobne škotske književnosti, se je suvereno podala v 19. stoletje in v romanu Clara upodobila izjemno pianistko in skladateljico Claro Schumann, ženo skladatelja Roberta Schumanna. Roman Kakorkoli Polone Glavan je berljivo, prepričljivo delo o osebnem in družbenem, o spletu naključij in usodnih odločitev ter o tem, da velja staviti na odprtost in strpnost tako v življenju kot v literaturi. Spoštljiv in odgovoren odnos do življenja odseva poezija Mete Kušar. Pesnica je svojo peto pesniško zbirko poimenovala Vrt in v njej spregovorila o človekovi tesni povezanosti z naravo, z materialnim in duhovnim. V njeni poeziji, ki se dotika različnih razsežnosti bivanja, se prepletajo čuti, čustva, um in vednost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Neveljaven email naslov
