Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja bo posvečena petim romanom, ki so izšli v knjižni zbirki Literature sveta založbe Beletrina, in so jih avtorice in avtor predstavili na letošnjem festivalu Fabula, ki je potekal pod motom Izkrivljena resničnost. Britansko-nemška pisateljica Sharon Dudua Otoo bo spregovorila o romanu Adina soba, v katerem z močnim čustvenim nabojem pripoveduje zgodbo štirih žensk po imenu Ada, ki potujejo skozi čas, uresničujejo svoje notranje bistvo in utirajo pot upanju in človečnosti. Japonsko – nemška pisateljica Yoko Tawada se v distopičnem in tudi humornem romanu Razkropljeni po zemlji osredotoča na magično moč jezika, migracije ter vprašanja osebne in nacionalne identitete. Roman Gostiteljica, ki je v izvirniku izšel leta 2006, je prvenec mehiške pisateljice Guadalupe Nettel. Roman, ki se s prepletom realnega in fantastičnega dotika predvsem nedoumljivih plasti človekove biti, ni brez aktualnih družbenih poudarkov. Hrvaška pisateljica Dora Šustić piše v prvencu Psi o deklištvu, viharnih čustvih in toksičnem ljubezenskem razmerju. Pakistansko – italijanski pisatelj Saif ur Rehman Raja pa opisuje v avtobiografskem romanu Hidžra svoje soočanje s homofobijo in rasizmom v času bolečega in samotnega odraščanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tokratne Pisave posvečamo slovenskim literarnim revijam, ki opazno prispevajo k oblikovanju naše književne krajine, odstirajo pogled v sodobno literarno snovanje in ga s svojimi spodbudami tudi usmerjajo. Prinašajo tehtna premišljevanja avtorjev različnih generacij in svetovno-nazorskih pogledov o humanističnih in družbenih temah, pomembno vlogo pa imajo tudi pri vzpostavljanju novih glasov, tako na področju leposlovja kot literarne kritike. V izboru aktualnih literarnih revij bomo predstavili nekaj najvidnejši publikacij, ki se v veliki meri posvečajo literaturi. To so: Sodobnost, Literatura, Zvon, Apokalipsa, Poetikon in Mentor. Beseda bo tekla tudi o Novi reviji, ki je bila posvečena mišljenju in pesništvu, hkrati pa je pomembno prispevala k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Ozrli se bomo še v 19. stoletje k začetkom slovenskih literarnih revij in spregovorili o nekaterih revijah, ki jih je oblast v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja zaradi političnih razlogov ukinila. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Rdeča nit tokratne oddaje je preplet družbenega in intimnega, kot ga v svojih romanesknih prvencih upodabljajo tri avtorice mlajše generacije: Katarina Gomboc Čeh, Liu Zakrajšek in Selma Skenderović. V ospredju njihovih romanov sta vstop v odraslost in študentsko življenje, družbeni problemi, s katerimi se soočajo protagonistke, pa ideološka razdeljenost slovenske družbe, prekarno delo, razmere na stanovanjskem najemniškem trgu, občutek tujstva in razrednega sramu. V delih Nihče nikogar ne spozna, Zajtrk prvakinj ter In če vsi pozabijo, ki jih lahko označimo za generacijske romane, prevladuje fikcija, nekaj pa je tudi avtobiografskih prvin. Vse tri romaneskne prvence odlikujejo premišljena zgradba, slog, ki je v sozvočju s psihologijo likov in dinamiko medosebnih odnosov, ter pronicljivo prepoznavanje družbenih problemov, s katerimi se sooča mlajša generacija. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tokrat v Pisavah predstavljamo knjižni novosti izpod peres avtorjev, ki postavljata v središče svojih novih del etične vrednote. Branko Cestnik se v zadnjih letih posveča zgodovinskemu romanu. Odlično sta bila sprejeta romana o zgodnjem krščanstvu na antičnem Ptuju, njegov novi roman pa je že drugo delo, ki govori o drugi svetovni vojni in slovenskih mobilizirancih v nemški vojski. V Razmiku med žerjavi pripoveduje o štajerskih mladeničih, ki so se borili na vzhodni fronti na ozemlju Ukrajine, kjer tudi danes divja vojna. Branko Cestnik je katoliški duhovnik, pater klaretinec, teolog in filozof, ki opravlja delo župnika v župniji Frankolovo. S svojim novim romanom mu je uspelo ustvariti kompleksen vojni in hkrati psihološki roman ter prikazati etične dileme, ki jih v človeku poraja vojna. S spontanim, nevsiljivim tokom pripovedi je izpostavil etično razsežnost, saj je moč etičnih odločitev tudi v grozoviti vojni lahko odrešujoča za posameznika, da ga povsem ne preplavi demon obupa. Če etične vrednote Branka Cestnika v veliki meri izhajajo iz njegove vere, je tudi Muanis Sinanović, ki piše poezijo, pripovedno prozo in eseje, zasidran v duhovnem življenju, ki močno vpliva na njegovo pisanje. Po veroizpovedi je musliman in svoj pogled na današnjo družbo, svojo generacijo in zablode tranzicije je vtkal v delo z naslovom Vse luči, ki ga je poimenoval fikcijski esej. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Ana Schnabl je ena izmed naših najvidnejši sodobnih pripovednic. Njena štiri prozna dela so bila prevedena v več jezikov, v zadnjem letu pa se je uveljavila tudi kot kolumnistka britanskega časopisa The Guardian. Avtoričin novi, tretji roman nosi naslov September. Pisateljica je vtkala izvrstno psihologijo likov v pripoved o družinskem nasilju in premagovanju travm, ki zaznamujejo odraščanje protagonistke Evelin Oderlap. September, ki je tudi roman o spominjanju in odpuščanju, odlikuje avtoričin izjemen občutek za jezik. V drugem delu oddaje bomo predstavili s Cankarjevo in Veronikino nagrado ovenčano pesniško zbirko Tuskulum Denisa Škofiča. Pesnik odstira svoj pogled na razmerje med človekom in naravo ter se pri tem navezuje na rodni prekmurski svet z motiviko ljudskih običajev, ob branju pa se nam razkrivajo tudi sledi antične mitologije, krščanske motivike, legend in bajk. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Primož Meško
S prepričljivim in domiselnim prepletom resničnih dogodkov in fikcije postane literarno delo za bralce še posebej privlačno. Lahko rečemo, da je takšen preplet uspel pisatelju Dušanu Čatru v njegovem osmem romanu z naslovom Dežela ZOO. Tokrat se je podal v svet splavarjev v Savinjski in Zadrečki dolini in tako obudil spomin na način življenja, ki je že skorajda utonil v pozabo. Dogajanje je postavil v leto 1939, ko so savinjski splavarji še zadnjič pluli proti Beogradu, saj je po drugi svetovni vojni ta pomembna prevozna dejavnost zamrla. Pisatelj drži bralca ves čas v napetosti in z dramaturško dobro izpeljanim lokom opisuje tako življenje splavarjev kot širok razpon človeških čustev in značajev. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili z izvirnim, svežim izrazom napisana pesniška prvenca. Zbirko Vejo po vejo podpisuje Tanja Božić, ki se s toplino, humorjem in predanostjo loteva družinskih odnosov ter se dotika vprašanj identitete, tujstva, doma, meje in jezika. Anja Grmovšek Drab povezuje v Prepovedanem položaju različne življenjske situacije z nogometno igro. Pesmi so pripovedno zasnovane, izrazno neposredne, hkrati pa ritmično in zvočno domišljene. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Jasmin B. Frelih je zbudil pozornost že s svojim romanesknim prvencem Na/pol, za katerega je leta 2016 prejel nagrado Evropske unije za literaturo. V oddaji bo predstavil svoj tretji roman Ledeni možje, v katerem skozi prizmo družbenih razmer osvetljuje položaj študenta primerjalne književnosti, ki se želi prebiti iz primeža, ki ga pogojujejo skromne gmotne razmere, v katerih živi. Dogajanje je postavljeno v čas svetovne finančne krize, v obdobje med letoma 2008 in 2012, in avtor se sprašuje, kakšno prihodnost obljublja sodobni svet generaciji milenijcev. Jure Jakob velja za enega izmed najizvirnejših glasov naše sodobne poezije. V svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke odslikava prizore iz narave, v katerih ima vsak droben detajl globljo razsežnost. Pesnik s posebnim darom opazovanja združuje lepoto pesniškega jezika z bivanjskimi vprašanji. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo knjige Solznice Alenke Koželj. Avtorica se v svoji drugi zbirki kratke proze posveča protagonistkam, ki se spopadajo z odtujenostjo in praznino. Berljive in jezikovno sveže napisane zgodbe nas postavijo v vozlišče partnerskih in družinskih odnosov, pri čemer sta izpostavljeni človeška ranljivost in nezmožnost pristne komunikacije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Helena Koder, naša nekdanja sodelavka, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov, zdaj pa jo spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala v zadnjih petnajstih letih, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, glasbe, slikarstva, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj oseben svet skozi odnos do drugega. Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno, čustveno neposrednostjo hkrati. Za prijetno bralsko presenečenje vedno poskrbi pesnica Anja Zag Golob. Njeno novo, peto pesniško zbirko, je navdihnil in ji dal naslov pes Watson, ki ga je pesnica posvojila na kmetiji na Štajerskem. Pesnica se v konceptualno jasno zasnovani zbirki osredotoča na to, kaj še lahko budi v nas človečnost, kako v pesniškem jeziku, v metafori, ki je predpogoj za razumevanje spoštljive komunikacije, uzreti upanje za današnji svet. Poezija Anje Zag Golob je igriva, tudi humorna, hkrati pa rezultat odgovornega pisanja, ki želi v ljudeh spodbujati svobodo, samozavest in upornost. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Andrej Medved je eden izmed tistih literarnih ustvarjalcev, ki ga prepoznamo po izraziti avtorski pisavi in obsežnem pesniškem opusu, ki šteje kar petdeset knjig poezije. V oddaji bomo predstavili njegovi najnovejši zbirki: Kreta Samos govori o doživetjih na dveh grških otokih in o pesnikovem odnosu do antične dediščine, v zbirko Minnesänger pa vstopimo skozi temo minevanja in smrti, da na koncu zasije luč ljubezni, hvaležnosti in polnosti življenja. Suzana Tratnik znova dokazuje, da je mojstrica kratke proze. V knjig Škarje piše o glasovih z roba, o lezbičnih razmerjih in o prizadevanjih za avtonomnost in osvobojenost v intimnem življenju. Oddajo bomo sklenili s poklonom Ivanu Minattiju in Adi Škerl, ki sodita med začetnike intimizma v slovenski poeziji po drugi svetovni vojni pri nas. V teh dneh obeležujemo 100. obletnico njunega rojstva. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
»Bil je junak, bil je avanturist, bil je neobičajen človek svojega prostora in časa.« S temi besedami nas Vladimir P. Štefanec popelje v svoj novi, že enajsti roman z naslovom Naš človek na nebu. Gre za romansirano zgodbo o Josipu Križaju, pilotu slovenskih korenin, ki ga širša javnost slabo pozna, pisatelj pa ga je s prepričljivim literarnim delom iztrgal pozabi. Križajevo razburljivo življenje je bilo razpeto med željo po letenju, svobodi in bojem proti fašizmu. Dogajalni čas romana je prva polovica 20. stoletja, pri čemer je največ pozornosti posvečene Križajevemu sodelovanju v španski državljanski vojni. Pred nami se z živo predstavno močjo in vrtoglavim ritmom odvijajo dramatični prizori Križajevega boja na strani republikancev. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Za angele, da jim ne bo dolgčas izpod peresa Gabriele Babnik Ouattara. Tematska rdeča nit večplastne pripovedi so medosebni odnosi, v ospredju pa so ženske, borke za svoj glas, za svoj enakopraven položaj v družini in družbi, pa tudi ujetnice nerazrešenih travm. Pisateljica osvetljuje medosebne odnose v različnih časih in prostorih. Med drugim pripoveduje o rasno mešanih parih, o slovenskih državljankah in državljanih afriških korenin, o njihovem hrepenenju po domu, o vprašanju identitete in prikritem rasizmu v slovenskem okolju. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Rdeča nit oddaje je skrb za naravo, zavedanje, da smo prišli v ogrožanju našega planeta predaleč in da je skrajni čas, da se odpovemo sebičnosti, pohlepu in nebrzdanemu potrošništvu ter prenehamo ogrožati prihodnost zanamcev. Jani Virk se je v svojem enajstem romanu z naslovom Vrnitev domov posvetil usodi našega planeta in skrbi za prihodnost z nevsiljivo etično angažiranostjo in ekološko tematiko spretno povezal z ljubezensko zgodbo. Pesnik Gregor Podlogar se v svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Atlas ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo vseh ljudi v vseh časih, zanimajo ga trenutki, ki si jih vsi delimo. Njegov pogled na svet ni antropocentričen, kot zapiše, je zanj človek le bitje med bitji. Oddajo bomo sklenili s svetovno uspešnico, romanom Razvejenje, za katerega je ameriški pisatelj Richard Powers leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado. Gre za monumentalen, večplasten roman, v središču katerega je povezanost ljudi z drevesi, hkrati pa je to velika zgodba o zgodovini in usodi življenja na Zemlji. O delu bo spregovoril Andrej E. Skubic, ki je roman izvrstno prevedel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Ob koncu leta bodo Pisave v znamenju nagrajenk in nagrajenca. Miljana Cunta je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. V pesmih se stikajo časi in prostori in lahko rečemo, da je rdeča nit zbirke vračanje. Tematika prvega dela zbirke se dotika minevanja, odhajanja in smrti, pri čemer pesmi ne zvenijo abstraktno, ampak so podprte s pristno življenjsko izkušnjo. Vzpostavljen je krogotok časa, ko preteklost živi v sedanjosti, in je v trajanje, v brezčasje vpisana metafizična razsežnost bivanja. S posebno svežino, z iskrenostjo in ustvarjalno zrelostjo je napisan roman Težka voda, za katerega je Pia Prezelj prejela nagrado za prvenec na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Avtorica je za prizorišče dogajanja izbrala podeželski svet, v katerem je odraščala, ter v središče romana postavila majhno skupnost in usodo dveh ostarelih žensk. Blaž Božič pa je avtor z Jenkovo nagrado ovenčane pesniške zbirke Mleček, žbunje: grobovi v njem. V dolgih, eruptivnih pesmih se oglaša kot popisovalec robov mesta, zanimajo ga človeške zgodbe daleč od bleščave in središča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Neveljaven email naslov
