Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski duhovniki imajo od nekdaj pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete med Slovenci v Italiji. V Benečiji so pred natanko 50-timi leti s tem namenom začeli izdajati časopis Dom, ki bralcem ponuja veliko več kot zgolj verske vsebine. Novice s celotne Videmske pokrajine trem novinarjem danes pomagajo zbirati številni sodelavci. V zadnji številki pišejo tudi o 40-tem jubileju Sveta slovenskih organizacij, krovni zvezi, kateri tudi sami pripadajo in ki bdi nad kulturnimi, športnimi in družbeno angažiranimi društvi s krščanskimi načeli. O vlogi in izzivih društev, ki jih vodijo krščanske vrednote ter o položaju Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini, govorita dolgoletni sodelavec časopisa Dom Riccardom Ruttarjem in predsednica Sveta slovenskih organizacij Videmske pokrajine Anna Wedam.
December je mesec praznovanj in družinskih ter prijateljskih srečanj. Obdobje navideznih srečnih nasmehov pa skriva tudi svoje pasti, saj ravno v tem prazničnem času beležimo povečanje težav v duševnem zdravju. Stiske, ki jih posamezniki doživljajo pa seveda niso odvisne od okrašenih ulic in prazničnih melodij, ampak so posledica posameznikovih čustvenih odzivov in preteklih dogodkov. V oddaji S-prehodi Mitja Tretjak obravnava temo duševnega zdravja s psihologinjo in psihoterapevtko Veroniko Lokar ter psihologinjo in mlado raziskovalko na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem Tino Podlogar.
Za nami je še ena izvedba Slovenskega knjižnega sejma. Na njem so založbe predstavljale slovenski in tuji javnosti svojo najnovejšo knjižno produkcijo, ki se najbolj prodaja ravno v predbožičnem času. Vendar knjiga je in mora biti več kot lepo darilo – knjige moramo predvsem brati, saj lahko le z branjem spoznamo in razumemo našo družbo in svet. Ravno s temi vprašanji se že desetletja ukvarjajo tudi slovenske založbe v Italiji, ki po eni strani skrbno zbirajo in objavljajo dediščinsko gradivo, po drugi strani pa utrjujejo slovenski literarni prostor tudi čez nekdanjo mejo. Svoje poglede na književno produkcijo in branje predstavljata Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika in Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V času, ko se pripravljamo na zimo, v oddaji S-prehodi opozarjajo na naravne lepote, ki se nahajajo na čezmejnem območju. Ljubitelji narave že tradicionalno prehajajo meje in pogosto poznajo sosednje kraje celo bolje od domačinov. Možnosti jesenskega odkrivanja naravnih biserov je veliko, menita Tomaž Zorman, vodja Naravovarstvene nadzorne službe v Parku Škocjanske jame in varstveni biolog ter navdušen ornitolog Domen Stanič.
Slovenski kmetje v Italiji predstavljajo pomemben branik slovenstva na ozemlju, kjer živi narodna skupnost. S predanostjo ohranjajo stik s koreninami, z uspehi pa utrjujejo temelje novim generacijam. Kljub izredni volji in priznani kakovosti pa se vse težje prebijajo skozi množico nesmiselnih zakonskih omejitev, okoljevarstvenih določil in kupe dokumentacij. O uspehih slovenskih pridelovalcev v Italiji in težavah s katerimi se vsakodnevno soočajo govorita Mateja Gravner, iz cenjene vinogradniške in vinarske družine iz Oslavja ter podpredsednik Kmečke zveze, Andreje Bole.
Tokratno oddajo so namenili črno belim podobam. Fotografija v današnji družbi izgublja svojo dokumentarno in umetniško moč. Vsakdo se že ima za fotografa, le redki pa še razvijajo na stotine digitalnih zapisov. Med svetle izjeme vse bolj negotove prihodnosti fotografije sodita razstavi, ki sta te dni na ogled v Trstu in Piranu. Prva je posvečena velikemu mojstru, tržaškemu fotoreporterju Mariu Magajni. Obrazi Pirana pa je že tretja v nizu diptihov, ki nas opominjajo, da so fotografije pravzaprav odraz zgodb, ki jih razjeda čas. V oddaji predstavljajo življenjske zgodbe Zdenka Bombeka, avtorja razstave »Obrazi Pirana« in edinstvene trenutke ujete v objektiv fotoaparata Maria Magajne, ki jih predstavlja kustos razstave Andrej Furlan.
Tržaški Slovenci, še posebej Križani, Kontovelci in Nabrežici, a tudi širša slovenska javnost, so danes lahko ponosni na pomembno pridobitev – Ribiški muzej traškega primorja, ki so ga septembra odprli v Križu po 16 letih napornega dela. Povpraševanje po obisku je že zelo veliko, saj muzej pripoveduje še ne dovolj poznano zgodovino slovenski ljudi, ki so živeli na obalah Tržaškega zaliva. Kaj ponuja na ogled nov muzej in kako pomembna je pridobitev te etnografske zbirke sta povedala Franko Košuta, predsednik Kulturnega društva Ribiški muzej tržaškega primorja in Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.
Kras nas jeseni vabi s paleto toplih barv, mikavne pa so v tem letnem času tudi bogato obložene mize gostišč na Tržaškem in Goriškem, ki v sklopu prireditve »Okusi Krasa« ponujajo gurmanske užitke s tradicionalnimi jedmi. Slovensko deželno gospodarsko združenje s prireditvijo že 15 let skrbi za prepoznavnost svojih članov. Ugleda in priznanja več kot stoletne tradicije na domačih tleh si želijo tudi vinogradniki s Proseka, pradedje danes svetovno znanega penečega vina. Okušanje kraške tradicije v družbi Nika Tenzeja, predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Žarka Bukavca, mladega vinogradnika, ki obuja zahtevno pridelavo domačega vina.
Za slovenskimi turističnimi delavci je po prvih ocenah rekordna sezona. V občini Piran, ki velja za eno najbolj turističnih v Sloveniji, so v treh poletnih mesecih zabeležili 491 tisoč nočitev. Povečalo se je predvsem število tujih gostov. Tudi v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini so s turističnim obiskom zadovoljni. Pred romantično kuliso gradu Miramar se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta fotografiralo 120 tisoč obiskovalcev z vseh koncev sveta. Kaj zanima turiste, ki obiščejo naše kraje, kako doživljajo naš čezmejni prostor in kako povezani so med seboj turistični ponudniki ob nekdanji meji, so skušali izvedeti v družbi Tanje Sternad, turistične vodičke v Furlaniji Julijski krajini in Črtomirja Špacapan, direktorja RRA Severna Primorska.
»Dnevi evropske kulturne dediščine« se prvi teden v oktobru odvijajo v več kot 30-tih državah, tudi Sloveniji in bližnji Italiji. Že tretje leto zapored se z bogatim programom v vseslovensko dogajanje vključujejo tudi slovenske šole in kulturna društva na Tržaškem. O zanimivih načinih odkrivanja in ohranjanja kulturne dediščine ter pomenu, ki ga ima za razvoj krajev ter narodne zavesti, je tekel pogovor s predstavnico piranskega društva Anbot Natalijo Planinc in koordinatorjem projekta v Italiji, Borisom Pangercem.
Neveljaven email naslov
