Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodni dan žena je že več kot stoletje dan, ko se ukvarjamo z neenakopravnim položajem žensk v sodobni družbi. V 21. stoletju so namreč ženske še vedno potisnjene v ozadje dogajanja – tudi v zahodnem svetu, kjer imajo zagotovljene iste pravice kot moški, dejansko pa so še vedno močno diskriminirane. Imajo namreč manj možnosti, da se zaposlijo, nižje plače, manj socialnih pravic in so obravnavane kot čustvena bitja, ki zato nimajo možnosti za uspeh v gospodarstvu, politiki in marsikje drugje. O vlogi, položaju in uspehih žensk v znanosti govorita jezikoslovka dr. Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija v Italiji in astrofizičarka, dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Beneško gledališče letos praznuje 40 letnico srčne predanosti domačim krajem, narečju in slovenski kulturi. Z novo predstavo bodo jubilej slavili na Dan žena. O živahni in raznoliki kulturni dejavnosti Slovencev v Benečiji smo se znova prepričali tudi na letošnji proslavi ob dnevu slovenske kulture, na kateri so opomnili, da je prav slednja prava pot do razvoja. O prihodnosti, gospodarskih priložnostih in prizadevanjih, da mladi ostanejo v domačih dolinah govorita odgovorni urednik tednika Novi Matajur Miha Obit in mlada članica Beneškega gledališča Emma Golles.
Zgodovino svojega večkulturnega mesta dijaki dveh slovenskih in ene italijanske tržaške srednje šole letos odkrivajo skupaj, v okviru projekta Spoznajmo se/Conosciamoci. O čem so razmišljali ob obisku spomenikov Bazoviškim junakom in žrtvam fojb, kaj jih je zanimalo v uredništvih dnevnikov Il Piccolo in Primorski dnevnik ter katere dogodke bi si ogledali v osrednjih gledaliških hišah obeh narodnih skupnosti? Kako uspešna je tovrstna pot medsebojnega razumevanja, je predstavila vodja projekta Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, svoj pogled na sklepanje novih prijateljstev pa dijak liceja France Prešeren Haron Zeriali.
Te dni je minilo 15 let od sprejetja zakona št. 38/2001, vsem poznanega kot zaščitni zakon, za katerega so si Slovenci prizadevali dolga desetletja. Uresničitev pravic, ki iz njega izhajajo, pa ni bila in še vedno ni samoumevna, tudi zato ostajajo nekatere pravice še vedno le na papirju. Slovenska manjšina v Italiji se je kljub temu še naprej razvijala in se v duhu evropske integracije povezovala tudi z italijansko narodno skupnostjo, ki živi v Sloveniji in na Hrvaškem. Nastale so dobre prakse sodelovanja in številni projekti, ki so ob zakonskih podlagah in obvezah nujne za razvoj obeh skupnosti. O zakonskih postavkah, njihovemu poznavanju in izvajanju ter o sodelovanjih med manjšinama govorita Martin Lissiach, koordinator čezmejnega projekta LEX in Marko Gregorič, predstavnik Italijanske Unije, Koper.
Čeprav je bil pustni torek, so oddajo S-prehodi posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku. Ta je namreč med Slovenci v Italiji še vedno zelo priljubljen in doživet praznik, v okviru katerega društva in organizacije od Milj do Trbiža prirejajo različne kulturne prireditve. Letošnjo osrednjo proslavo, ki je potekala v Gorici, so v celoti oblikovali Slovenci iz Videmske pokrajine, ki so izpostavili svoja pričakovanja in želje pri kulturnem razvoju skupnosti. V kakšno smer naj se torej razvija slovenska kultura v Italiji? To je bilo izhodišče pogovora, ki sta ga z Mitjo Tretjakom oblikovala kulturna delavca David Klodič in Valentina Sancin.
Mlade pevce vokalne skupine Anakrousis povezuje ljubezen do glasbe in iskreno prijateljstvo. Šest fantov in deset deklet, starih od 17 pa do 23 let, pod taktirko zborovodje Jarija Jarca skupaj prepeva dve leti. Pohvalijo se lahko že s prvimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih, po novih pa si želijo posegati že to pomlad. Kakšne načrte imajo in kako v ritmih swinga in jazza preživljajo svojo mladost, izveste v S-prehodih.
Vrata slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Italiji so te dni na široko odprta, saj morajo starši in bodoči učenci odločitev o vzgojno izobraževalni poti sprejeti do 22. februarja. Zanimanje zanje vse bolj narašča tudi med italijansko govorečimi družinami, ki vidijo v učenju dodatnega jezika številne prednosti za svoje otroke. Kaj pravzaprav pomeni odraščanje v dvojezičnem okolju, kako zahtevno je učenje dveh ali več jezikov za otroka in s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo starši ter učitelji se pogovarjajo s strokovnjakinjo tega področja Susanno Pertot in ravnateljico Dvojezične šole v Špetru Sonjo Klanjšček.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
V prvi studijski oddaji v letu 2016 vstopajo v dva pomembna kulturna hrama, ki čezmejnemu občinstvu ponujata različne vsebine. Njuno poslanstvo ostaja povezovanje ljudi, srečevanje in izmenjava mnenj ob umetniškem ustvarjanju ter ponujanje kakovostnih kulturnih vsebin. Gostji oddaje sta Nina Ukmar, direktorica Kosovelovega doma Sežana in Breda Pahor, predsednica Upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Leto 2015 je minilo v znamenju jubilejev številnih kulturnih in izobraževalnih ustanov Slovencev v Italiji. 70 let neprekinjenega delovanja, je slavila tudi Glasbena matica, ki velja za največjo slovensko šolo, saj ima podružnice po vsej deželi, obiskuje pa jo skoraj tisoč nadobudnih glasbenikov. O premagovanju ovir, ljubezni do glasbe in načrtih za prihodnost govorita ravnatelj Bogdan Kralj in kitarist Januš Jurinčič, ki se je po uspešno zaključenem študiju v tujini na šolo vrnil kot učitelj.
December je čas obdarovanj in knjige so nedvomno najbolj priljubljen poklon najdražjim. Vendar knjiga je in mora biti več kot lepo darilo – knjige moramo predvsem brati, saj lahko le z branjem spoznamo in razumemo našo družbo in svet. Ravno s temi vprašanji se že desetletja ukvarjajo slovenske založbe v Italiji, ki po eni strani skrbno zbirajo in objavljajo dediščinsko gradivo, po drugi strani pa utrjujejo slovenski literarni prostor tudi čez nekdanjo mejo. Svoje poglede na književno produkcijo predstavljata Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika in Martina Kafol, glavna urednica Založnitva tržaškega tiska.
Neveljaven email naslov
