Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2015 je minilo v znamenju jubilejev številnih kulturnih in izobraževalnih ustanov Slovencev v Italiji. 70 let neprekinjenega delovanja, je slavila tudi Glasbena matica, ki velja za največjo slovensko šolo, saj ima podružnice po vsej deželi, obiskuje pa jo skoraj tisoč nadobudnih glasbenikov. O premagovanju ovir, ljubezni do glasbe in načrtih za prihodnost govorita ravnatelj Bogdan Kralj in kitarist Januš Jurinčič, ki se je po uspešno zaključenem študiju v tujini na šolo vrnil kot učitelj.
December je čas obdarovanj in knjige so nedvomno najbolj priljubljen poklon najdražjim. Vendar knjiga je in mora biti več kot lepo darilo – knjige moramo predvsem brati, saj lahko le z branjem spoznamo in razumemo našo družbo in svet. Ravno s temi vprašanji se že desetletja ukvarjajo slovenske založbe v Italiji, ki po eni strani skrbno zbirajo in objavljajo dediščinsko gradivo, po drugi strani pa utrjujejo slovenski literarni prostor tudi čez nekdanjo mejo. Svoje poglede na književno produkcijo predstavljata Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika in Martina Kafol, glavna urednica Založnitva tržaškega tiska.
Gostja oddaje S-prehodi je tržaška jadralka in popotnica Jasna Tuta, ki že šest let živi in pluje po svetovnih morjih ter se po dveh letih za kratek čas vrača v Tržaški zaliv. Njen zadnji podvig je bil enomesečna plovba v dvoje iz Mehike do Polinezije na 11-metrski jadrnici Calypso. Pot je bila dolga, polna fizičnih in psiholoških naporov, na njej pa je Jasna predvsem spoznala, kako neznansko majhen je človek na tako obširni morski pokrajini. Svoje občutke in spomine je zbrala v knjigi z naslovom Moj svet sredi oceana, ki bo izšla čez nekaj tednov, v oddaji pa lahko prisluhnemo osebnim spominom na najlepše in najtežje trenutke na morju.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Film je najboljše sredstvo za razumevanje družbe, zgodovine in kulture – to je teza, ki jo je zagovarjal goriški sociolog in filmski kritik Darko Bratina. Njemu v spomin Kinoatelje že šestnajst let prireja filmski festival, ki utrjuje čezmejne vezi in osvetljuje bogastvo večkulturnega prostora v katerem živimo. O sporočilnosti in vlogi filma so se pogovarjali z vodjo festivala Matejo Zorn in tržaškim režiserjem Martinom Turkom, ki prav te dni predstavlja svoj novi dokumentarni film »Doberdob, roman upornika«.
Slovenski jezik se poučuje na kar 56-tih univerzah po celem svetu, največ programov in tečajev slovenščine pa ponuja pet italijanskih fakultet. O tem, kako priljubljen je študij našega maternega jezika, kdo se zanj odloča in kako univerze ter lektorati sodelujejo med seboj se v oddaji pogovarjajo z mag. Rado Lečič, lektorico za slovenski jezik na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Kako in v kolikšni meri se študij slovenskega jezika v Italiji razlikuje od študija v Sloveniji, pa so skušali ugotoviti v pogovoru z dr. Majo Smotlak, ki je letos za svojo doktorsko nalogo prejela nagrado Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovenski programi deželnega sedeža RAI Furlanije Julijske krajine letos obeležujejo pomembni obletnici: 70-letnico ustanovitve Radia svobodni Trst in 20-letnico slovenskih televizijskih programov. Medija predstavljata pomembno referenčno točko v življenju Slovencev v Italiji, saj poleg poročanja o lokalnem in čezmejnem dogajanju, skrbita za bogato ponudbo kulturnih, izobraževalnih, športnih in jezikovnih vsebin. Radio in televizija sta medija v stalnem razvoju, zato za uspešno in učinkovito izpolnjevanje svojega poslanstva potrebujeta profesionalen in ustvarjalen kolektiv. O poslanstvu in načrtih slovenskih programov govorita Martina Repinc, odgovorna urednica programskega oddelka in Ivo Jevnikar, odgovorni urednik informativnih sporedov.
Želja po boljšem življenju na tisoče beguncev žene daleč preko domačih meja. V kolikšni meri jih znamo razumeti, jim prisluhniti in pomagati? O solidarnosti v času begunske krize s prostovoljcem Rdečega križa, ki je delil svojo izkušnjo ob pomoči v slovenskih sprejemnih centrih in pravnico iz Agencije Združenih narodov za pomoč beguncem, ki v Gorici sledi postopkom podelitve statusa azilanta. Kako se sodobna družba odziva na begunsko krizo. So državljani Italije, v katero prebežniki iz Afrike prihajajo že vrsto let, bolj pripravljeni sprejeti begunce? Znamo stopiti skupaj in pomagati drugemu?
Šest mesečna svetovna razstava Expo v Milanu je bila za slovenske podjetnike in organizacije, ki krepijo čezmejno povezovanje med Slovenijo in Italijo, poseben izziv. Slovensko deželno gospodarsko združene iz Italije je sodelovalo pri številnih poslovnih srečanjih in se tik pred zaključkom Expa ponovno predstavilo tudi s kulinarično prireditvijo Okusi Krasa. Prve pozitivne rezultate na področju turizma in gospodarstva beležijo tudi v Regijski razvojni agenciji severne Primorske. So torej stroški predstavitve na svetovni razstavi upravičeni? Kaj se je s prisotnostjo Slovenije v Milanu spremenilo?
Na področju kulturnega udejstvovanja je med Slovenci v Italiji zborovsko petje zagotovo najbolj razširjena in priljubljena dejavnost prav vseh generacij, pri čemer vsak pevec v zboru izpolnjuje svoje potrebe: od bolj enostavne, a za skupnost nič manj pomembne potrebe po socializaciji, do želje po gojenju kakovostne zborovske glasbe. V generaciji mladih, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo, izstopa Petra Grassi, 27-letna diplomirana pianistka, ki se že nekaj let ukvarja tudi z dirigiranjem zborov, petjem in skladateljevanjem. Njeni zbori prejemajo nagrade po tekmovanjih, njo pa kot gostujočo dirigentko vabijo ugledni zbori in festivali.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Neveljaven email naslov
