Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 30 let od nastanka Poletnega lutkovnega pristana. Dogodka ne postavljamo ob bok Borštnikovemu srečanju ali Festivalu Lent. Pa bi ga lahko. Gre namreč za enega največjih mednarodnih lutkarskih festivalov. Lutkarji prihajajo v Maribor zaradi zveste publike, to pa so jo vzgojile generacije lutkam predanih igralcev in režiserjev. In zato, pravijo v Lutkovnem gledališču Maribor, je lutkarstvo ljubezen, ki ne mine.
Zdravstvo ima na Štajerskem dolgo tradicijo, saj je bil mariborski ranocelnik iz prve polovice 13. stoletja znan, tako pravijo zgodovinarji, po vsej Evropi. Mariborska bolnišnica pa je bila ustanovljena leta 1799, se pravi pred 220 leti, ko je okrožni urad izdal okrožnico o ustanovitvi mestnega špitala. Po dobrih 50 letih so bolnišnico preselili z današnjega Slomškovega trga v magdalensko predmestje, kjer je z vsemi oddelki in nazivom Univerzitetni klinični center še danes. Oddaja iz niza Sledi je posvečena bogati in zanimivi zgodovini te za Maribor pomembne ustanove.
Ko je Penelopa čakala svojega Odiseja, se je izogibala nasilnim snubcem tako, da jim je obljubila, da si bo novega moža izbrala, ko bo stkala prt za Laerta, pravi legenda. Pa najbrž ni tkala, ker bi ponoči tkanje težko razparala. Bolj verjetno je kvačkala ali pletla, smo izvedeli, ko smo obiskali Društvo lokavških žena. Že drugo desetletje se dobivajo ob večerih, ko ob škarjah, šivanki, pletilkah, kvački ali klekljih steče pogovor – o dnevih, ki jih živimo, in časih, ki jih ni več. Vmes pa nastajajo čudoviti izdelki, ki jih je kdaj pa kdaj mogoče videti na razstavi. Če se boš, tihi obiskovalec, zazrl vanje, bodo spregovorili .....
Znamke so že dobrih 150 let predmet organiziranega zbirateljskega konjička. Začetnik v znamkarstvu zbira vse, a kaj hitro ugotovi, da je vsega preveč. Specializacija pa pomeni iskanje in raziskovanje skozi zgodbe. Te so lahko neskončno zanimive, filatelistu pa odpirajo povsem nova obzorja in znanje, ki ga ni najti v nobeni knjigi. Mariborsko filatelistično društvo je najstarejše še delujoče v Sloveniji, predsednik mag. Bojan Bračič pa je tudi tajnik Evropske filatelistične zveze. Obiskali smo jih na enem od srečanj in izvedeli veliko zanimivih zgodb.
Skozi drugo polovico 19. stoletja je rast narodne samozavesti temeljila predvsem v kulturi. Uradne institucije v Mariboru so bile do prve svetovne vojne nemške, tudi gledališče, ki je delovalo na lokaciji današnjega SNG. Slovenci pa so iskali možnosti, kako oporekati vsemu nemškemu. V Naskovem dvorcu in kasneje v Narodnem domu je delovalo slovensko gledališče. Vse do konca prve svetovne vojne, ko je Maribor zajela prava evforija. Takrat se je v nekdanji nemški Kazino na Stolnem trgu preselilo slovensko poklicno gledališče. Prvo igro, Levstikovega oz. Jurčičevega Tugomerja, so v režiji Hinka Nučiča uprizorili 27. septembra 1919. Od takrat SNG Maribor raste in se razvija. Po stotih letih delovanja je mestni ponos.
V drugi polovici 19. stoletja se je slovenski del Maribora bolj kot druga mesta začenjal zavedati nevarnosti potujčenja. Šele danes se v popolnosti zavedamo veličine dejanj A. M. Slomška in Rudofa Maistra in o tem tudi govorimo. Zavest o Mariboru kot braniku slovenstva pa je tlela na številnih področjih. Tudi zato se je leta 1918 lahko spremenila v vojaško silo. Po drugi svetovni vojni je nastalo Športno društvo Branik. Šele takrat je dobilo ime, ki bi ga z vso pravico nosili že njegovi predhodniki. Malokdo namreč ve, da ima Branik svoj začetek leta 1900. V času, ko se je še zdelo, da je Avstro Ogrska večna, so v deželnem središču Gradcu izdali Pravila novega društva v slovenskem jeziku in rodilo se je prvo slovensko športno društvo, v katerega so se vključevali samo Slovenci.
V letu 2018 v Sloveniji deluje 1270 poklicnih gasilcev, v 1341 prostovoljnih društev pa je včlanjenih še 162 575 gasilk in gasilcev. Na lestvici zaupanja se gasilci praviloma uvrščajo na najvišja mesta. Slovenci vemo, da bodo priskočili na pomoč, ko se kaj zgodi, zato smo pripravljeni dati prostovoljne prispevke za nakup novega vozila ali druge opreme. Več kot 150 let organizirane gasilske službe v Sloveniji in številna društva, ki stopajo v drugo stoletje svojega obstoja, pomeni tudi bogato zgodovino, ki jo spremljajo številne težke pa tudi zabavne zgodbe. Ker biti gasilec pomeni način življenja, pravijo naši sogovorniki. Veliko jih je iz PGD Hoče, društva, ki letos praznuje 130 let obstoja.
Med Petrovčami in Žalcem leži dvorec Novo Celje. Nedvomno ena najlepših baročnih stavb na Slovenskem. Vhod spominja na nekdanje čase in sijaj, ki so ga dvorcu želeli dati njegovi prvi lastniki - grofje Geisruck. V stoletjih so se menjevali lastniki, v spominu domačinov pa je pisar, ki je postal plemič, Jozef Ludvik Haussmann, oče dame v črnem, kakor so imenovali Fanny Haussmann, za katero številni še danes trdijo, da je prva slovenska pesnica. Revitalizacija gradu je poseben izziv za umetnike. In redka priložnost izgubljeno umetnino nadomestiti – tako da intervencija ne bo zmotila nekdanjega časa, obiskovalca pa nagovorila z izkušnjo stoletij, in vedenjem današnjega časa.
Za kiparja Ivana Napotnika pravijo, da si nihče ni prisvojil lesa kot materiala za obdelovanje v tolikšni meri, kot si ga je on. Rojen v majhni vasici Zavodnje nad Šošanjem je bil vse življenje tesno povezan z naravo. Oče je upal, da bo ostal na domačiji, a ga je vleklo v svet. Akademsko izobražen kipar je najbolj ustvarjalno obdobje svojega življenja preživel na kmetiji, kjer se je bolj kot kmetovanju posvečal kiparstvu. 130 let je od njegovega rojstva in v Šoštanju obeležujejo njegovo leto. Stalna razstava, ki je na ogled v lepo obnovljeni Vili Mayer, je le ena od možnosti, da spoznamo zanimivega ustvarjalca. V Sledeh smo poiskali tudi druge zanimivosti.
Človek je od pradavnine plenil divje živali. Potreboval jih je za prehrano, nekatere pa je udomačil. Bil je čas, ko je bil lov stvar prestiža in način preživljanja prostega časa. Na območju dežele Krajnske je leta 1870 začela veljati posebna lovska zakonodaja, z njo pa so prišla jasna opozorila, da v naravi nismo sami in da ne smemo brezglavo izkoriščati njenih darov. Lovske družine, ki so jih ustanavljali v slovenskih krajih, so sprejemale pravilnike in kodekse obnašanja, s katerimi so želeli zavestno ohranjati naravno ravnovesje v živalskem svetu. Jim to uspeva še danes? Ali pa je Kozorog, bajeslovni čuvaj narave, zaspal nekje na območju Triglavskega narodnega parka?
Politik, pisatelj in zdravnik Josip Vošnjak in njegov brat Mihael, začetnik zadružništva na Slovenskem, sta znana člana znamenite družine usnjarjev iz Šoštanja. O Mihaelovem sinu Bogumilu Vošnjaku pa povprečni Slovenec ve bolj malo. Gre za politika in diplomata, ki je ob koncu svetovne vojne kot generalni sekretar jugoslovanske delegacije sodeloval na pariški mirovni konferenci. Čeprav je vse do smrti verjel, da je za Slovence kraljevina Jugoslavija edina možnost obstoja in razvoja, je bil ves smisel njegovega življenja v ozaveščanju evropskih in svetovnih politikov o obstoju Slovencev. Vabljeni k ogledu!
Večji del Frama z okolico spada v območje Nature 2000. Med drugim zaradi obilice čiste pohorske vode, s katero so pred 2000 leti oskrbovali tudi takratno Petovio, današnji Ptuj. Začetek 25 kilometrov dolgega rimskega vodovoda se danes imenuje Zlati studenec. Prvi je o njem javno spregovoril Franc Ferk že v 19. stoletju, največ poročil pa je iz 30-ih let 20. stoletja. Po vseh odkritjih in dognanjih tudi za strokovnjake ni nobenega dvoma.V rimski Petovii so uporabljali vodo iz takrat vodnatega framskega izvira. Danes sameva sredi gozda, v društvu Gremo naprej pa si že leta prizadevajo, da bi pomen zgodovinske najdbe spoznala tudi širša javnost.
Neveljaven email naslov
