Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Malo šol v Sloveniji se ponaša z 200 letno tradicijo in 150 let staro kroniko. Leto dni po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva, natančneje leta 1868, je v dualistični monarhiji Avstro-Ogrski izšel odlok, po katerem je bilo treba pomembne šolske dogodke zapisovati sproti, za vsako leto posebej. Takratni šolski upravitelj šole v Brezju pri Mariboru Anton Trstenjak je delo opravil vzorno. Z zapisi je segel nazaj, v leto 1816, ko je bila šola ustanovljena. Tako izvemo, da so enorazredno ljudsko šolo Brezje pri Mariboru ustanovili občinski odbori Zrkovc in Dogoš, gradbeni stroški so znašali 460 goldinarjev, za kar so bile potrebne hipoteke na občinskih zemljiščih obeh vasi. To je le začetek zanimive preteklosti današnje podružnične šole v Brezju pri Mariboru, ki smo jo skušali obuditi v tokratnih Sledeh. S številnimi pričevalci in igranimi prizori smo želeli oživiti šolski čas naših babic in dedov.
Premogovništvo, nekoč pomembna gospodarska dejavnost, se počasi seli v muzeje. Zgodbe o knapih, ki so delali od 12 do 14 ur, otrocih, ki so delali ob zračnikih in nadzorovali konja, ko je vlekel vozičke polne premoga, so preteklost. Velenje je danes takšno, kot je, tudi zaradi številnih rudarskih družin. Premog je temu mestu dal neizbrisen pečat. Zato ni čudno, da je prav tu nastal Muzej premogovništva, ki uspešno deluje že drugo desetletje in bo po zaprtju edinega delujočega rudnika ohranjal spomin na podzemne rove in svetleče oči sredi črnih obrazov.
Lutke in lutkovne igre so bile nekoč običajna zabava otrok iz bogatejših meščanskih družin. S pojavom amaterskih in kasneje profesionalnih gledališč, posebej pa televizije, so domača lutkovna gledališča postala preteklost. Stara meščanska hiša, nekoč dom znanih mariborskih trgovcev, v katerem se je leto pred drugo svetovno vojno rodil najbolj znani mariborski lutkar Tine Varl, je najbrž edina v Mariboru in širše, kjer se ohranja žlahtna tradicija – ko mlajši rodovi oživljajo lutke – zase in za prijatelje. V tokratnih Sledeh boste spoznali družino Varl, katere člani si življenja brez lutk preprosto ne znajo predstavljati. Posebej v decembru, ko se njihov dom spremeni v pravo lutkovno gledališče.
V Sloveniji deluje več kot 140 pihalnih orkestrov, godb, kakor jih popularno imenujemo. Od tega jih je v Zvezo pihalnih godb včlanjenih več kot 100. Nekoč smo jim rekli "pleh muzike", v njih pa so običajno igrali priučeni glasbeniki - po posluhu in brez not. Danes so se razmere spremenile. V godbah oz. orkestrih igra vse več izšolanih glasbenikov, njihov repertoar pa je vse bolj raznolik in zahteven. Pihalna godba občine Šentilj je v več kot osmih desetletjih nepretrganega delovanja menjala več imen, najdlje so igrali pod imenom Pihalni orkester Paloma Ceršak. Paloma, ker je bila znana tovarna njihov sponzor, Ceršak pa, ker so bili skoraj vsi godbeniki iz tega kraja. Še danes ni veliko drugače. Člani štirih družin, v večji ali manjši zastopanosti, v tej pihalni godbi igrajo vse od ustanovitve. In to je razlog, da smo bili z njimi - v Ceršaku, na Muri in v Šentilju.
Dr. Zinka Zorko, redna članica SAZU, bo kmalu praznovala 80 let. V vseh pogledih bogato in polno življenje jo je oblikovalo kot znanstvenico in človeka. Zanjo je bilo narečje vedno govor, ki se ga ne smemo sramovati. Sprejeli smo ga z materinim mlekom, zato je naš najpomembnejši temelj, h kateremu se vračamo v vseh preizkušnjah, ki nam jih prinese življenje. Zanjo je to govor Kaple na Kozjaku in v tem okolju je dr. Zorkovo posnela naša ekipa. Kot znanstvenica je vredna naslednica Tineta Logarja, kot pedagoginja pa ni le dobitnica najvišje Zoisove nagrade, ampak predvsem človek, ki ga je treba poslušati.
Mostovi so eden najlepših izdelkov človekovega uma. V njih je neverjetno veliko simbolike. Kažejo na mesto, kjer je človek naletel na oviro, in jo premagal. So prostor srečevanja in izmenjevanja, simbol smisla in cilja, ki je vedno na drugi strani. Ni čudno, da vsa velika mesta, ki stojijo ponavadi ob rekah, tekmujejo, katero bo imelo najlepši most. Mostovi so del njihovih najlepših vedut, o njih pišejo pisatelji in pesniki.
Tisoč let kljubuje na visoki skali nad Dravo. Grad Borl. Nekoč obrambna trdnjava, danes speči lepotec V drugi polovici prejšnjega stoletja haloški ponos, danes pa zaprt za javnost, ker je menda nevaren. V Društvu za oživitev gradu Borl si prizadevajo za njegovo revitalizacijo. Vsaj deloma ga želijo odpreti za javnost, saj bi to pomenilo ustavitev sicer nezadržnega propadanjatega grajskega lepotca. Oddaja na slikovit način oživlja čase največjega razcveta gradu Borl in pokaže stanje, v kakršnem je danes.
11. maja 1945 se Radio Maribor ne bi oglasil, če ne bi bilo Vilija Mešiča. Povojna mariborska oblast je nujno potrebovala znanje takratnih ljubiteljev radijske tehnologije, če je želela obveščati prebivalce mesta in okolice na sodoben način in seveda hitro. 19 letni Vili, ki je delal kot prodajalec radijev in sanjal o tem, da bo radijski tehnik, je že med vojno usposobil manjši oddajnik, ki je tistega maja dobil veliko nalogo. Začelo se je v majhni sobici sredi mesta, na frekvenci, ki jo je izbral kar Vili Mešič sam. Danes ga zato upravičeno imenujemo oče radia Maribor. Gospod, ki je pri 89 letih še vedno bistrega uma in dobrega spomina, se je z nami sprehodil po lokacijah, ki so zaznamovale začetke delovanja najstarejše slovenske regionalne radijske postaje in živo opisal čas, ko se je pred 75 leti rojeval program Radia Maribor.
Severovzhodni del Slovenije, bogat z lesom in vodnimi viri, se ponaša tudi z bogato zgodovino steklarstva. V 18. in 19. stoletju je na območju Pohorja, celjskega in Kozjanskega obratovalo blizu 40 steklarn. V Josipdolu na Pohorju so peči ugasnile leta 1909, glažuto v Polani pod Lisco pa so leta 1860 preselili v Hrastnik, ki tako velja za edino kontinuiteto izdelave steklenih posod na Slovenskem. Bili pa so časi, ko so glažute dajale kruh številnim Slovencem, njihovi lastniku pa niso bili samo brezčutni veleposestniki, ampak velikokrat družbeno odgovorni ljudje, ki so skrbeli tudi za izobraževanje otrok svojih delavcev. zahvaljujoč pridnim kustosom v muzejih v Celju, Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici se spomin na glažutarsvo ohranja. Čeprav so najlepši izdelki na ogled na Dunaju, je tudi pri nas mogoče videti nekatere primerke, s katerimi so naši steklarji nekoč osvajali svet
Iščemo tiste sledi, ki jih je v Mariboru zapustila nekdanja nižja, pa potem srednja glasbena šola, današnji Konservatorij za glasbo in balet. V 70 letih delovanja je šolo, ki je bila ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni, obiskovalo mnogo danes znanih umetnikov - ki puščajo sledi doma in po svetu.
Čeprav se o kvaliteti njegovega dela ne strinjajo vsi, Andrej Grabrovec vztraja na svoji poti. Podpis Gaberi najdemo na številnih javnih skulpturah doma in po Evropi. Po 25 letih kiparskega udejstvovanja ostaja zvest prepoznavni formi in nadaljuje iskanje v smeri duhovnosti.. Pri tem se zdi, da se osvobaja slehernega okvira, ki ga dajejo ta ali ona filozofija, ta ali ona religija. Ostajajo pa povezovanje, univerzalna ljubezen ter lepota. In seveda večni navdih njegovega dela - ženska.
Maribor je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja skušal stopiti iz okvirov, oznak in tempa razvoja, ki so ga narekovali industrijski giganti. Mestni možje so v vseslovenski akciji privabljanja umetnikov z vsega sveta, imenovani Forma viva, organizirali šest umetniških simpozijev. Kiparji iz Združenih držav, Kitajske, Poljske Italije in držav bivše Jugoslavije so v 19 letih ustvarili 19 monumantalnih kipov, skulptur, ki so krasile predvem trge takratnega razvijajočega se mesta. Danes 18 kipov še vedno stoji na prvotnih lokacijah, pri čemer so nekatere postale povsem neprimerne zanje. Kipi so zaraščeni, nekateri popisani, vsi pa umazani. Čeprav veljajajo za umetnine, povsem primerljive s Straubovim Kužnim znamenjem, jih niti Mariborčani ne opazijo več. Bi se jih dalo obuditi in jim vrniti življenje umetnin, kakršnega si nedvoumno zaslužijo?
Neveljaven email naslov
