Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 25. obletnici atentata na sodnika Giovannija Falconeja in v sklopu tematskega tedna posvečenega temi zakonitosti, je gost pogovorne oddaje TDD Predstavlja profesor tržaškega liceja Slomšek, Elia Bastiančič. Z novinarko Beti Tomšič se pogovarjata o projektu Šole legalnosti, sklopu posebnih predavanj in izletov, katerega namen je pomagati dijakom, da postanejo boljši državljani. Šola legalnosti je tudi botrovala letošnjemu izletu liceja Slomšek na Sicilijo in sodelovanju na komemoraciji v sodni dvorani bunker Ucciardone v Palermu, prav v torek 23. maja, ko so se najvišji državni predstavniki spomnili atentata v Capaciju.
Gost oddaje z naslovom "Multinacionalke diktirajo razvoj sveta" je Milan Kučan, prvi predsednik neodvisne Slovenije, med najbolj zaslužnimi za nebolečo osamosvojitev matične domovine. Ob splošnem strahu pred lastno usodo kot posledico gospodarske krize in vojn na evropskem pragu, je predsednik Kučan obravnaval razmere na Balkanu, v Bosni in Hercegovini, ki je brez prave perspektive in v Makedoniji, ki je na robu državljanske vojne. Beseda je tekla tudi o najbolj žgočih temah ob osamosvajanju Slovenije, o vlogi Janeza Janše pa tudi o standardih, ki so jih postavili dosedanji predsedniki republike. Milan Kučan razmišlja tudi o paradoksu, da v Uniji meje padajo, na prostoru bivše skupne države pa rastejo.
V središču so pravni vidiki slovenskega zastopstva v italijanskem parlamentu. Potem ko je nekdanji premier Matteo Renzi ponovno prevzel krmilo Demokratske stranke, postaja volilni zakon spet poglavitna politična tema v Italiji. Pogajanja okoli novega teksta, ki bo dopolnil obstoječi Italicum, ali ga nadomestil, bodo pomembna tudi za slovensko narodno skupnost in njeno predstavništvo v hramu italijanske demokracije. O tem govorita dva tržaška odvetnika, Rado Race in Peter Močnik. Izhodišče pogovora je 26. člen zaščitnega zakona, ki govori o olajšanem zastopstvu. Kot najbolj realna rešitev, se v okviru olajšanega zastopstva omenja prirejeno, uninominalno okrožje po zgledu Bratinovega okrožja.
Oddaja je glasbeno in gledališko obarvana. Gosta sta režiser Igor Pison in muzikologinja Sara Zupančič. 11. in 12. maja bo namreč v Cankarjevem domu v Ljubljani na sporedu opera Benjamina Brittna »Obrat vijaka«, ki jo pomembno sooblikujeta prav oba tržaška rojaka. Pison je podpisal režijo, Zupančičeva pa je prevzela vlogo dramaturginje. Dirigentsko palico bo vihtel dirigent Simon Dvoršak. Operni projekt bodo izpeljali študentke in študenti Akademije za glasbo iz Ljubljane. Sogovornika govorita o svojem delu v Ljubljani, pa tudi o tem, kako sta se dva tržaška ustvarjalca sploh vključila v ta projekt. Igor Pison govori tudi o svoji nedavni izkušnji - režijskem delu prvega dela Wagnerjeve tetralogije Rensko zlato v mariborski Operi.
Ameriški napad na Irak je odprl pandorino skrinjico, ki v zadnjih 14-tih letih povzroča sunitsko-šiitsko generirane katastrofe v Iraku, Siriji in Jemnu. O tem govori docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc, avtor več znanstvenih monografij, med drugim "Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti". V oddaji tudi o odločilnem rivalstvu med Saudsko Arabijo in Iranom, ki onemogoča ustavitev vojn v Siriji, Iraku in Jemnu. Govora je tudi o Libiji, ki je vse od zrušitve Gadafijevega režima fragmentirana in ji grozi nevarnost razpada. Zaradi odsotnosti skupne libijske oblasti, se je dežela spremenila v odskočno desko za prehode Afričanov v Italijo. V zadnjem času je izraelsko-palestinski spor v veliki meri pozabljen, čeprav predstavlja najpomembnejši vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Z gostom se je pogovarjal Fabio Gergolet.
V središču je Glasbena matico in odprta vprašanja slovenskega glasbenega šolstva v Italiji. Na občnem zboru te pomembne slovenske ustanove so izvolili novo vodstvo. Gost v studiu je njen ravnatelj Bogdan Kralj, ki za funkcijo odgovarja od leta 1992. V ospredju pogovora so življenjski utrip glasbene ustanove, ki jo v treh pokrajinah obiskuje 600 gojencev, finančne številke, nastajajoči pravilnik dodeljevanja prispevkov z zaščitnega zakona ter neuresničeni člen le-tega o slovenski sekciji na tržaškem konservatoriju, pa tudi vprašanje dodeljevanja prostorov glasbeni ustanovi goriškega Trgovskega in tržaškega Narodnega doma ter pomen 40-letnice delovanja Glasbene matice na Videmskem.
Tema sta dejavnost in poslanstvo fundacije oglejske bazilike. Gost v studiu je umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki je od meseca januarja član upravnega odbora ustanove, ki jo je v začetku stoletja ustanovil goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej. Njeno primarno poslanstvo sta ohranjanje in valorizacija zakladov tega starokrščanskega bisera, ki je znan po mozaikih, pa tudi freskah v apsidi in kripti. Govora je tudi o tem, kako fundacija sobiva z ustanovami, ki so odgovorne za rimski del Ogleja in delujejo pod okriljem države in dežele, medtem ko je fundacija nadškofijska ustanova. Posebna pozornost je namenjena tudi odnosu slovenskega sveta do tega duhovnega žarišča za širši srednjeevropski prostor, od matične stroke do prisotnosti Ogleja v zavesti slovenskih ljudi.
Gostja oddaje je predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila. V ospredju pogovora je vzpostavitev Centralnega urada za slovenski jezik, novega organa, ki bo v pomoč javni upravi in njenim krajevnim izpostavam pri uporabi slovenščine. Gostja je natančneje pojasnila pooblastila urada in uokvirila njegovo delovanje tudi v odnosu do občin in medobčinskih unij. Drugi del pogovora je posvečen vprašanju črkopisja in pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov v uradnih dokumentih in v podatkovnih bazah. Tudi pri tem Ksenija Dobrila pojasnjuje, zakaj prihaja do razlik pri postopkih uporabe sičnikov in šumnikov v različnih uradih.
Gosta v studiu sta predstavnika edinih dveh slovenskih društev v Kanalski dolini - predsednica Združenja don Mario Cernet Anna Wedam in podpredsednik Slovenskega Kulturnega Središča Planika Kanalske doline Rudi Bartaloth. Rdeča nit pogovora je slovenski jezik v "deželici pod Sv. Višarjami", zlasti poučevanje slovenščine na dolinskih šolah vseh vrst in stopenj. Gosta sta spregovorila tudi o skupnih pobudah - zadnja odmevnejša je bila pevska revija Koroška in Primorska pojeta – in o posebnostih obeh sredin, pa tudi o vrzeli, ki je zazijala ob smrti slovenskega duhovnika g. Dionisia Matevčiča. Pogovor se zaključi s pogledom v prihodnost, na možnosti ohranjanju slovenskega jezika v Kanalski dolini.
21. marec je v Italiji Dan spomina na nedolžne žrtve mafije. Tokrat smo se pogovarjali s Tanio Hmeljak, sodnico palermskega prizivnega sodišča in rojakinjo iz Sovodenj ob Soči, ki je leta 1993 izbrala Sicilijo za svojo poklicno destinacijo. Beti Tomsič se je v povezavi s Palermom z njo pogovarjala o fenomenu mafije, o tem kaj pomeni biti mafijec danes in o odnosu, ki ga ima država do kriminalnega pojava, ki je tako zelo vpet v italijanski in mednarodni vsakdan.
Gostja v studiu je literarna kritičarka in esejistka Tatjana Rojc. Redeča nit pogovora je obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela in bližajoči se svetovni dan poezije, ki ga obeležujemo 21. marca. Prof. Rojčeva se je v svojih knjigah in strokovnih člankih posvetila preučevanju Kosovelovega literarnega opusa in pred leti zbrala ter uredila Kosovelova neobjavljena pisma, ki so izšla v knjigi Dragi Srečko. Pismom je Rojčeva dodala tudi svojo študijo z naslovom Prelom dvajsetih let: Srečko Kosovel in njegovi sodobniki, ki je napisana v slovenščini in italijanščini. Študija prispeva k boljšemu razumevanju pisem in s tem Kosovela in njegovih dopisovalcev v širšem kontekstu zgodovinskega, kulturnega in literarnega dogajanja v Evropi v burnih dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
V središču je vprašanje slovenskega zastopstva v rimskem parlamentu. Gre za večno temo, ki pa je bila v prejšnjih tednih še posebej v središču medijske pozornosti, potem ko je ustavno sodišče delno zavrnilo volilni zakon Italicum. Vprašanje olajšanega oziroma zagotovljenega zastopstva manjšine v Rimu je tako v okviru popravkov k volilnemu zakonu postalo spet aktualno. Gosta oddaje sta deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar. Izhodišče pogovora je nedavno priporočilo italijanskemu parlamentu in vladi o zagotovitvi olajšane izvolitve predstavnikov slovenske in furlanske manjšine, ki ga je skoraj soglasno sprejel deželni svet. Sogovornika sta predstavila tudi svoj pogled na možnost začrtanja uninominalnih okrožij, ki naj bi bila po južnotirolskem modelu oblikovana po meri. Gre za rešitev, ki jo predlagajo najpogosteje. Govora pa je tudi o vprašanju preštevanja, ki je razburilo slovensko in italijansko javnost. Z gostoma se je bo pogovarjal novinar Andrej Černic.
Neveljaven email naslov
