Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Studio 3 - z Eriko Žnidaršič, Mojco Širok in Janjo Koren : V Tarči – ali bo politika po 24-ih letih uspela reformirati zdravstvo, tako da bo sistem pravičen in solidaren, pravic za bolnike pa ne bo manj? V Globusu- o novem svetovnem redu – kakšna bo ameriška zunanja politika pod predsednikom Trumpom? V Točki preloma pa bomo predstavili nagrajenca Združenja manager za življenjsko delo in preverili, kaj je evro v desetih letih prinesel ljudem in gospodarstvu. Studio 3 prvič v četrtek zvečer v živo na 1. sporedu Televizije Slovenija.
Digitalni cunami je pred vrati. V naslednjih 20 letih naj bi se zgodilo več sprememb kot v preteklih 300 letih. Digitalizacija že korenito spreminja koncepte in poslovne modele podjetij. Po raziskavah bo digitalizacija najbolj prizadela storitvene dejavnosti - bančništvo, zavarovalništvo in trgovino. V klasični industriji naj bi v prihodnjih letih izginila polovica zdajšnjih delovnih mest, v bančništvu kar 70%. Poklici bodo v prihodnosti popolnoma drugačni od današnjih, vsaj šestih od desetih danes še ne poznamo, pravijo analize. V kolikšni meri bodo človeka izpodrinili roboti in umetna inteligenca? Kako se na digitalizacijo pripravljajo slovenska podjetja? Koliko delovnih mest bo digitalizacija odnesla, koliko jih bo prinesla? O tem z dr. Markom Grobelnikom, glasnikom digitalnih tehnologij in Igorjem Zorkom, podpredsednikom GZS za digitalizacijo. Voditeljica: Janja KOREN
Pogovorno-mozaična oddaja s poglobljeno gospodarsko tematiko. Kakšna je krvna slika slovenskega gospodarstva, kdo je v rdečih številkah in kdo že okreva? Katera podjetja se lahko postavijo ob bok mednarodni konkurenci? Kaj se dogaja na svetovnih borzah, kdo so največje zvezde na svetovnem poslovnem nebu? Kdo je največji, najuspešnejši in naj po številnih drugih kriterijih v Sloveniji in po svetu? Ocene in komentarji naših gospodarstvenikov in ekonomistov v gospodarski oddaji Točka preloma.
Avtomobilska panoga je na pragu korenitih sprememb, največjih v zadnjem stoletju. Veliki proizvajalci avtomobilov napovedujejo prehod na množično proizvodnjo električnih vozil v prihodnjih desetih letih. Na svetovnem avtomobilskem trgu je trenutno manj kot odstotek električnih vozil, a proces elektrifikacije vozil je videti nepovraten. Zgornji dom nemškega parlamenta je sredi oktobra letos sprejel celo resolucijo, s katero je pozval k prepovedi uporabe avtomobilov na bencinski in dizelski pogon do leta 2030. Kako se prehodu na električna vozila prilagaja slovenska avtomobilska industrija, ki dobavlja sestavne dele tako rekoč vsem proizvajalcem avtomobilov na svetu in ki ustvari kar desetino bruto domačega proizvoda in petino slovenskega izvoza? In kakšen je odnos slovenskih državljanov do električnih avtomobilov? Trenutno se z njimi ponaša okoli 400 gospodinjstev. O vsem tem v Točki preloma z dobrima poznavalcema električne mobilnosti - dr. Tomažem Katrašnikom in Andrejem Pečjakom. Voditeljica: Janja KOREN
1.julij 2016 je bil prelomni datum za slovenske gozdove in za slovensko lesarstvo. Upravljanje državnih gozdov je namreč po 20 letih od koncesionarjev prevzelo posebej za to ustanovljeno državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o.. Ob prevzemanju upravljanja je bilo veliko pomislekov in svaril: da bo v državnih gozdovih kaos, da bo več sto gozdarjev ostalo brez dela, da bo oskrba s hlodovino slabša itn. V Točki preloma bomo preverili, kaj se je v resnici zgodilo in kakšni so učinki petmesečnega dela novega državnega podjetja. Predvsem pa nas bo zanimalo, kakšno je danes stanje državnih gozdov - boljše ali slabše kot takrat, ko so v njih delali koncesionarji, ki so jim očitali neupravičeno bogatenje. Gosta bosta v.d. direktorja SiDG Miha Marenče in lastnik žagarskega podjetja Regal Danilo Knap. Voditeljica: Janja KOREN
Leto dni po sprejemu resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 je v pripravi nova stanovanjska zakonodaja, ki naj bi odpravila anomalije na tem področju. Med največjimi so po mnenju nepremičninskih strokovnjakov prenizke neprofitne najemnine in neustrezen nadzor nad najemniki, zaradi česar je javni stanovanjski sklad vsako leto siromašnejši. Med tem na trg končno prihajajo stanovanja iz nasedlih nepremičninskih projektov, tudi tistih, ki so pristali na DUTB oz. slabi banki, trg nepremičnin pa je letos najživahnejši od izbruha krize leta 2008. V prvi polovici letošnjega leta je bilo sklenjenih kar za 950 milijonov evrov poslov, kar je za dobro četrtino več kot v enakem obdobju lani in kar za 68% več kot leta 2009, ko je bil slovenski nepremičninski trg na najnižji točki krize. Zadnje leto se nepremičnine, predvsem stanovanja, spet dražijo. O vsem tem v Točki preloma z dobrima poznavalcema nepremičninskega trga. Voditeljica: Janja KOREN
Na svetovnem trgu vesoljskih tehnologij se na leto obrne okoli 300 milijard evrov, od tega šestina na evropskem. Kar 230 tisoč strokovnjakov je v Evropi že zaposlenih na področju satelitov in vesoljskih tehnologij, še več jih bo do leta 2020. Po pred kratkim sprejeti vesoljski strategiji bo Evropska unija v naslednjih štirih letih za vesoljske projekte namenila 12 milijard evrov, spodbuditi bo skušala sodelovanje zasebnega kapitala. Vesoljske tehnologije so velika priložnost tudi za slovensko gospodarstvo. Že zdaj, ko Slovenija še ni polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, je z njimi poslovno povezanih okoli 40 podjetij. O tem, kje je Slovenija na svetovnem vesoljskem zemljevidu in koliko prihodkov ter koliko delovnih mest bi Sloveniji lahko prinesle vesoljske tehnologije, v tokratni Točki preloma. Gosta bosta Tanja Permozer z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje - SI. Voditeljica: Janja KOREN
Naravni viri so omejeni, okolje je onesnaženo, prebivalstvo naglo narašča. Evropska unija vidi rešitev v prehodu na krožno gospodarstvo, ki ga označujeta manj potratna raba virov in reciklaža odpadkov. Na ta način naj bi do leta 2030 dobili okoli 3 milijone delovnih mest, podjetja pa bi prihranila 600 milijard evrov na leto. Nekaj slovenskih podjetij že deluje po načelih krožnega gospodarstva. Imamo podjetje, ki edino na svetu proizvaja najlon iz odpadnih snovi. O tem, zakaj je uveljavitev krožnega gospodarstva neizbežna in kako doseči nujno potrebno soglasje politike, gospodarstva in javnosti, v Točki preloma s predsednikom GZS Marjanom Mačkoškom in ambasadorko krožnega gospodarstva v Sloveniji Ladejo Godina Košir. Voditeljica: Janja Koren
Po inovativnosti in vlaganjih v znanost in razvoj Slovenija še vedno šepa. Gonilo rasti je izvoz, a med izvoznimi izdelki je premalo visokotehnoloških, ki bi bili plod inovativnosti in sodelovanja z znanstveno sfero. Medtem ko je takšnih v Evropski uniji v povprečju 15%, jih je pri nas le 5%. Podjetja na leto za naložbe v raziskave in razvoj namenijo okoli 700 milijonov evrov, od leta 2012 lahko zanje uveljavljajo 100 - odstotno davčno olajšavo. Ali podjetja sredstva, ki ostajajo neobdavčena, resnično namenijo za naložbe v razvoj, preverja Finančna uprava RS. Pod lupo je vzela 171 podjetij in doslej ugotovila za 1,1 milijona evrov neupravičenih davčnih olajšav. Toda kaj sploh sodi med raziskave in razvoj? O tem ter o poteh do tehnološkega in inovativnega preboja Slovenije v Točki preloma - z lastnikoma in direktorjema dveh uspešnih podjetij, ki veliko vlagata v razvoj. Gosta bosta Bogomir Strašek, KLS Ljubno in Janez Novak, RLS. Voditeljica: Janja KOREN
Ob privatizaciji družbenega premoženja pred skoraj četrt stoletja smo vsi državljani Slovenije dobili certifikate v vrednosti od 100 tisoč do 400 tisoč tolarjev. Dobro polovico certifikatov, skupno vrednih 4 milijarde evrov, so državljani vložili v pooblaščene investicijske družbe, slabo tretjino pa v podjetja. Delnice, ki so jih dobili z zamenjavo certifikatov, so shranili na registrske račune pri Klirinško depotni družbi. Mnogi so potem nanje pozabili. Oziroma se veselili vsakoletnih dividend, če so jih dobili. Vsi tisti, ki z delnicami doslej niso trgovali, okoli 220 tisoč jih je še, morajo do konca leta vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD-ju prenesti na trgovalne račune pri bankah oziroma borznoposredniških družbah. Zakaj, kakšne možnosti imajo imetniki, kolikšni so stroški in kakšne so pasti, o tem v tokratni Točki preloma. Tudi o tem, kdo je s certifikati zaslužil največ. Voditeljica: Janja KOREN
Ob privatizaciji družbenega premoženja pred skoraj četrt stoletja smo vsi državljani Slovenije dobili certifikate v vrednosti od 100 tisoč do 400 tisoč tolarjev. Dobro polovico certifikatov, skupno vrednih 4 milijarde evrov, so državljani vložili v pooblaščene investicijske družbe, slabo tretjino pa v podjetja. Delnice, ki so jih dobili z zamenjavo certifikatov, so shranili na registrske račune pri Klirinško depotni družbi. Mnogi so potem nanje pozabili. Oziroma se veselili vsakoletnih dividend, če so jih dobili. Vsi tisti, ki z delnicami doslej niso trgovali, okoli 220 tisoč jih je še, morajo do konca leta vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD-ju prenesti na trgovalne račune pri bankah oziroma borznoposredniških družbah. Zakaj, kakšne možnosti imajo imetniki, kolikšni so stroški in kakšne so pasti, o tem v tokratni Točki preloma. Tudi o tem, kdo je s certifikati zaslužil največ. Voditeljica: Janja KOREN
Medtem ko v Sloveniji še čakamo na ureditev zdravljenja z medicinsko konopljo, je od maja lani že dovoljena uporaba industrijske konoplje v prehrani. A industrijska konoplja ostaja ena najbolj kontroverznih rastlin, saj je še vedno kriminalizirana. Še v 60 - ih letih prejšnjega stoletja je bilo v nekdanji Jugoslaviji z industrijsko konopljo posajenih 60 tisoč hektarov zemljišč, Jugoslavija je bila druga največja izvoznica konoplje na svetu. Danes pa celotna Evropa ne premore več kot 25 tisoč hektarov zemljišč, posajenih s to konopljo. V Sloveniji je pridelava industrijske konoplje dovoljena od leta 2004, pridelava se je naglo povečevala od leta 2011 dalje, v zadnjem letu je nekoliko upadla. Danes industrijsko konopljo goji 445 ljudi, na skupno 430 hektarih. Kakšna priložnost je industrijska konoplja za slovensko gospodarstvo? Koliko delovnih mest bi še lahko prinesla? Po katerih državah bi se lahko Slovenija zgledovala? O tem v Točki preloma z gostoma Ireno Rotar iz Ekoci-ja in Tomažem Sušnikom, lastnikom prvega slovenskega obrata za predelavo industrijske konoplje v Sloveniji. Voditeljica: Janja KOREN
Neveljaven email naslov
