Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski trg nepremičnin je po večletnem mirovanju spet živahnejši. Od leta 2008, ko so bile nepremičnine najdražje, do leta 2015 so se stanovanja v povprečju pocenila za četrtino, hiše pa za 30%. Lani se je upadanje cen ustavilo, po izračunih SURS-a so se stanovanjske nepremičnine celo rahlo podražile - za 0,8%. Skoraj povsod je prodaj več, a so razlike med regijami precejšnje. Lani je bilo prodanih za 1,6 milijarde evrov nepremičnin, kar je 4% več kot leta 2014, a še vedno skoraj 30% manj kot leta 2007. Je po osmih letih konec krize na slovenskem nepremičninskem trgu? Bodo cene stanovanj zaradi pomanjkanja novogradenj še naprej naraščale? Kaj bo prinesel nov zakon o potrošniških posojilih? O tem v Točki preloma z Brankom Potočnikom, predsednikom Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS in Alešem Perovškom, vodjo sektorja za trg nepremičnin pri GURS. Voditeljica: Janja KOREN
Cene nafte na svetovnem trgu so rekordno nizke, najnižje v zadnjih letih so tudi cene naftnih derivatov. Da je zdaj pravi čas za liberalizacijo cen goriv, je prepričan minister za gospodarstvo, a mu doslej o tem ni uspelo prepričati ostalih članov vlade. Tako ostaja Slovenija edina država v Evropski uniji, v kateri cene goriv še naprej uravnava država - skladno z uredbo jih določa vsakih 14 dni. Zakaj vlada okleva in kakšne bi bile posledice liberalizacije cen za potrošnike, distributerje in državo? Kakšne so izkušnje Hrvaške, ki se je za liberalizacijo odločila pred dvema letoma? Kaj pričakujejo avtoprevozniki? Odgovori v Točki preloma z gostjo Maričo Lah, predsednico Trgovinske zbornice Slovenije in s pojasnili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Voditeljica: Janja KOREN
Cene nafte na svetovnem trgu so rekordno nizke, najnižje v zadnjih letih so tudi cene naftnih derivatov. Da je zdaj pravi čas za liberalizacijo cen goriv, je prepričan minister za gospodarstvo, a mu doslej o tem ni uspelo prepričati ostalih članov vlade. Tako ostaja Slovenija edina država v Evropski uniji, v kateri cene goriv še naprej uravnava država - skladno z uredbo jih določa vsakih 14 dni. Zakaj vlada okleva in kakšne bi bile posledice liberalizacije cen za potrošnike, distributerje in državo? Kakšne so izkušnje Hrvaške, ki se je za liberalizacijo odločila pred dvema letoma? Kaj pričakujejo avtoprevozniki? Odgovori v Točki preloma z gostjo Maričo Lah, predsednico Trgovinske zbornice Slovenije in s pojasnili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Voditeljica: Janja KOREN
Blagovne znamke se rojevajo in umirajo. Posebej v stečajnih postopkih je njihovo preživetje negotovo. Tako danes ni jasno, ali bo preživela znamka Peko, še vedno je negotova usoda znamk Kekec, Pomurka, Aero, Mura, LTH itd. Sta pa spet vse bolj živi blagovni znamki MIP in Kraljica Mortadela. Pravi razcvet doživlja nekaj blagovnih znamk, ki so prešle v tujo last - Argeta, Cocta, Radenska, Fructal. . . O graditvi in oživljanju blagovnih znamk ter o pomenu lastništva znamk za potrošnike v tokratni Točki preloma. Gosta bosta Zenel Batagelj iz Valicona in dr. Bojan Pretnar, strokovnjak za intelektualno lastnino. Voditeljica: Janja KOREN
Zaradi begunske krize je schengenski sistem, ki velja za največjo pridobitev Evropske unije, na najhujši preizkušnji doslej. Če bi razpadel ali se bistveno zožil in bi spet uvedli trajni nadzor na notranjih mejah, bi veliko škodo utrpelo tudi gospodarstvo. Analitiki Evropske komisije so izračunali, da bi se stroški evropskega gospodarstva na leto povečali za 5 do 18 milijard evrov. Po izračunih nemškega inštituta Bertelsmann pa bi se stroški v desetih letih lahko povečali celo za 470 do 1400 milijard evrov. Posledice bi čutila tudi Slovenija, ki kar tri četrtine blaga in storitev izvozi na trg Evropske unije. Kateri deli gospodarstva bi utrpeli največjo škodo in kako visoka bi ta bila? O tem v Točki preloma z gostoma iz dveh uglednih družb - Gorenja in Postojnske jame. Voditeljica: Janja KOREN
Domel iz Železnikov z nekaj več kot tisoč zaposlenimi je zgledni model delavskega lastništva. V večinski lasti zaposlenih sta Datalab in Gorenjski glas; nekdanjim zaposlenim pa je uspelo v mokronoškem Tomu. Delavski odkup poteka v trboveljskem Dewesoftu, v katerem sta deleže začela prodajati večinska lastnika. Še več pa je podjetij, ki jih zaposlenim ni uspelo odkupiti : Adria Airways Tehnika, Fructal, Armal, Novoles, Delo, Večer ... Delavsko lastništvo podpira tudi vlada Mira Cerarja, v pripravi je nov zakon o delavskih odkupih, ki naj bi zaposlenim olajšal pot do lastništva. O dilemah notranjega lastništva v Sloveniji in EU v Točki preloma z večinskim lastnikom Dewesofta dr. Juretom Knezom in z državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom. Voditeljica: Janja KOREN
Kako pomembna je zanesljiva oskrba z električno energijo tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo in da dostop do nje ni nekaj samoumevnega, se je pokazalo že večkrat. Zaradi žledoloma pred dvema letoma je gospodarstvo, posebej na Postojnskem, utrpelo veliko škodo, znašala je več deset milijonov evrov. Podjetja imajo v nekaterih delih države - izstopajo Posočje, Bela krajina in Koroška - veliko težav z oskrbo z električno energijo tudi ob lepem vremenu. Nujno bi bilo posodobiti prenosno in distribucijsko omrežje, ponekod pa postaviti nove daljnovode in transformatorske postaje. A temu pogosto nasprotujejo civilne iniciative, gospodarstvo pa nemočno svari: ogrožena so delovna mesta, tuji investitorji se nam izogibajo. Kako rešiti zagate, v Točki preloma - z direktorjem Elektra Ljubljana Andrejem Ribičem in strokovnjakom za energetiko dr. Petrom Novakom. Voditeljica: Janja KOREN
Denacionalizacija tudi po 24 letih od sprejema zakona o vračanju po 2. svetovni vojni odvzetega premoženja še ni končana. Po podatkih Ministrstva za pravosodje je bilo do konca lanskega leta pri vseh upravnih organih vloženih skupaj 39.711 denacionalizacijskih zahtevkov, pravnomočno je končanih že 39.517 zadev ali 99,5 % vseh zahtevkov. Nerešeni ostajajo tisti največji in najzahtevnejši. Do zdaj je bilo nekdanjim lastnikom oziroma njihovim dedičem v naravi ali v obliki odškodnine vrnjenega za dobrih 2,1 milijarde evrov premoženja, skupaj z obrestmi za odškodnine blizu 3 milijarde. Še za nekaj deset milijonov evrov odškodnin je bilo izplačanih upravičencem za čas od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti odločbe o vrnitvi. Zahtevki pa še kar prihajajo. Koliko bo Slovenijo predvidoma v celoti stala denacionalizacija in kdaj bo končana, v tokratni Točki preloma. Gostji bosta Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in Anja Strojin Štampar, članica uprave SDH-ja. Voditeljica: Janja KOREN
Jeseniški Acroni in žirovska M Sora sta dve od uspešnih podjetij, ki vidijo ključ do večjega dobička v prenosu znanstvenih dosežkov v proizvodnjo. Acroni je v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto razvil visokokakovostno jeklo Protac 500, primerno za vojaško in civilno uporabo - med drugim za oklepna vozila, trezorje ter plinovode in naftovode. S tono tega jekla zaslužijo nekajkrat več kot s tono navadnega. M Sora pa je v sodelovanju s podjetjem Silvaprodukt in Biotehniško fakulteto razvila okna iz termično preoblikovanega lesa, ki jih uspešno izvaža. V kolikšni meri je torej znanost že motor slovenskega gospodarstva? Zakaj je javnih sredstev za raziskave in razvoj čedalje manj in kakšne so posledice varčevanja na tem področju? O tem v Točki preloma z direktorjem Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije in direktorjem Gospodarske zbornice Slovenije. Voditeljica: Janja KOREN
Večina paradnih konjev slovenske živilske industrije je pristala v tuji lasti, predvsem v lasti družb iz nekdanje Jugoslavije. V senci suma kaznivih dejanj prehaja v tuje (ruske ) roke še največje slovensko mesno predelovalno podjetje – Perutnina Ptuj. Tovarno piščancev prevzemajo jeklarji. Kakšne so posledice prevzemov Droge, Fructala, Ljubljanskih mlekarn, Žita in drugih proizvajalcev hrane in pijače za slovensko kmetijstvo in trgovino? In zakaj tok kapitala ni obraten? O tem z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in članom uprave Droge Kolinske Enzom Smrekarjem v Točki preloma. Voditeljica: Janja KOREN
Vlade se menjajo, negotovost glede izgradnje drugega železniškega tira Divača - Koper pa ostaja. O njegovi ekonomski (ne)upravičenosti nastajajo nove in nove študije, ki prinašajo diametralno nasprotne ugotovitve. Najnovejša študija ljubljanske Ekonomske fakultete izpred dveh tednov ugotavlja, da bi bilo treba z gradnjo drugega tira začeti čim prej, saj bo v nasprotnem primeru Slovenija utrpela večmilijardno škodo. Bo vladi Mira Cerarja, ki je pred dnevi napovedala ustanovitev posebnega projektnega podjetja za izgradnjo in upravljanje drugega tira, le uspelo uresničiti projekt? Bodo vanj vstopili Madžari? Kako zagotoviti sredstva in kakšne bi bile posledice za gospodarstvo, če drugega tira ne bi dobili? V Točki preloma pričakujemo predsednika uprav Luke Koper in Slovenskih železnic. Voditeljica: Janja Koren
Z novim letom so začele veljati dodatne omejitve pri ustanavljanju družb z omejeno odgovornostjo in samostojnih podjetnikov. Z njimi želi država preprečiti dozdajšnjo nepošteno poslovno prakso, ki je omogočala ustanavljanje podjetij na zalogo in veriženje družb, pri čemer so nepošteni delodajalci lahko ustanovili tudi več sto podjetij, delavce pa puščali neplačane. D.o.o.-jev in s.p.-jev ne bodo mogli več ustanoviti tisti, ki so kršili pravice delavcev in jim je bila najmanj dvakrat v zadnjih treh letih izrečena globa FURS-a ali Inšpektorata RS za delo. O novostih pri registraciji in o položaju samostojnih podjetnikov, ki se kot samozaposleni pogosto počutijo kot novodobni sužnji, v Točki preloma. Gosta bosta direktorica Ajpesa Mojca Kunšek in ekonomist dr. Bogomir Kovač. Voditeljica: Janja KOREN
Neveljaven email naslov
