Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da je Banka Slovenije država v državi, kot Vatikan in da je nad njo le modro nebo, je slišati ob vsakem neuspešnem poskusu nadzora njenega delovanja. Računskemu sodišču doslej še ni uspelo izvesti revizije poslovanja naše centralne banke. Vedno se je zataknilo pri vprašanju pristojnosti. A že kmalu naj bi bilo drugače. V pripravi je novela zakona o Banki Slovenije, ki bo Računskemu sodišču izrecno priznala pravico do revidiranja njenega poslovanja. Toda kaj bo sodišče lahko pregledovalo? Tudi ravnanje BS pri sanaciji bank leta 2013 in določanju globine bančne luknje? Banka Slovenije tudi ni uvrščena v javni sektor, zato imajo zaposleni boljše plače in več ugodnosti. O vsem tem v pogovoru z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem. Voditeljica: Janja KOREN
Računsko sodišče je ob reviziji dela ministrstva za infrastrukturo na področju javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza ugotovilo, da potniki že vrsto let za vozovnice plačujejo preveč - tudi do 60% več, kot bi plačevali, če ministrstvo ne bi uporabljalo po mnenju Računskega sodišča neveljavne uredbe, ki omogoča višje cene. Po nekaterih izračunih naj bi na ta način avtobusni prevozniki v petih letih neupravičeno zaslužili okoli 100 milijonov evrov. Tudi poskusno uvajanje enotne vozovnice, ki potnikom omogoča vožnjo na izbrani relaciji z različnimi prevozniki, za zdaj le dijakom in študentom, ne poteka brez zapletov. Zbrali smo odzive potnikov, avtobusnih prevoznikov, v studiu pa bo gost Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo. Voditeljica: Janja KOREN
Zaradi nizkih obrestnih mer varčevanje v bankah že dolgo ni več donosna naložba. Še več. V nekaterih bankah - tudi v petih v Sloveniji - morajo podjetja za hrambo depozitov že plačevati t.i. ležarino. Bodo morale v prihodnosti za hrambo privarčevanih sredstev bankam - po zgledu dveh nemških hranilnic - plačevati tudi fizične osebe? Kam sploh vložiti razpoložljiva sredstva, da bi bil donos največji? In kako nizke obrestne mere vplivajo na poslovanje bank? O vsem tem v gospodarski oddaji Točka preloma, prvi v novi sezoni - z gostoma dr. Igorjem Mastenom, profesorjem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Božom Jašovičem, nekdanjim direktorjem NLB-ja, zdaj direktorjem skladnosti poslovanja pri Gorenjski banki.
Slovensko gospodarstvo je danes popolnoma drugačno, kot je bilo ob osamosvojitvi pred 25 leti. Takrat so kraljevali tudi velikani, kot so Mura (6 tisoč zaposlenih), Peko (4 tisoč), Planika (3700), SCT (3500), IUV (2500), TAM, MIP. . . . Številnih podjetij ni več, nekatera so se združila v večje sisteme, nastala so mnoga nova, predvsem mikro in majhna. V družinskih podjetjih je zaposlenih kar 70% aktivnega prebivalstva. Kot kažejo podatki o poslovanju, je slovensko gospodarstvo prehod v samostojno državo dobro prestalo. Kritični sta bili prvi dve leti, ko je gospodarstvo izgubilo skoraj 60% trga. A že leta 1993 se je začelo okrevanje, ki mu je sledilo 16 let razmeroma visoke gospodarske rasti, vse do izbruha krize leta 2008. Kakšna je danes kondicija slovenskega gospodarstva v primerjavi z letom 1991? Kaj je odločilno zaznamovalo to obdobje, katere so bile za gospodarstvo najboljše in katere najbolj zgrešene poteze ekonomske politike? Kaj smo si lahko s povprečno plačo privoščili leta 1991 in kaj zanjo dobimo danes? Kakšno vlogo so odigrali gospodarski ministri? O vsem tem z direktorji, ekonomisti in naključno izbranimi ljudmi. Gosta v studiu bosta nekdanja direktorica večih družb Cvetana Rijavec in ekonomist dr. Jože Damijan. Voditeljica: Janja Koren
Po zadnji raziskavi AT Kearney-ja so najbolj privlačne države za neposredne tuje naložbe ZDA, Kitajska, Kanada in Nemčija kot prva evropska država. Sloveniji se kljub rasti neposrednih tujih naložb v zadnjih letih ni uspelo uvrstiti med 25 najbolj privlačnih držav. Indeks zaupanja tujih vlagateljev ostaja nizek, Slovenijo prehitevajo tudi države Višegrajske skupine. Kaj imajo Slovaška, Češka, Poljska, česar Slovenija nima? Zakaj poljski Abris ne bo postal lastnik Palome? Zakaj bo IBM klicni center raje postavil na Hrvaškem in ne v Sloveniji? Kako se bo končala tekma Slovenije s Poljsko za tovarno robotov, ki jo namerava v eni od držav postaviti japonska Yaskawa? Kdaj bo Slovenija dobila strategijo spodbujanja tujih naložb in kaj bo v njej? O tem v Točki preloma s predsednikom uprave Leka Vojmirjem Urlepom, ki je tudi predsednik Foruma tujih investitorjev v Sloveniji in državnim sekretarjem ministrstva za gospodarstvo Alešem Cantaruttijem. Voditeljica: Janja KOREN
Lansko leto je bilo za slovensko gospodarstvo najuspešnejše po izbruhu krize. Prihodki so se občutno povečali, celotni neto dobiček je bil za 80% večji kot leta 2014, zaposlenih je bilo 20 tisoč več ljudi kot leto prej. Najuspešnejša je bila predelovalna panoga, tudi gradbeništvu je šlo dobro - prvič po petih letih je panoga spet ustvarila dobiček. Je pa strmoglavilo elektrogospodarstvo, kjer kljub 670 - milijonski čisti izgubi ohranjajo najvišje plače. Lani je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1504 evre, v energetiki pa kar 2339 evrov. Kako dolgo še? Kaj čaka slovensko gospodarstvo letos in v prihodnjih letih? V katerih regijah je gospodarstvo najbolj stabilno? Odgovori v Točki preloma z gostoma Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri GZS in Albertom Ermanom, direktorjem in večinskim lastnikom Magnetov. Voditeljica: Janja KOREN
Znani so prvi učinki uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji. V prvih treh mesecih so se prilivi v proračun v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 18,5 milijona evrov. Finančni minister je zadovoljen, saj bo državna blagajna do konca leta očitno bogatejša za načrtovanih 75 milijonov evrov. Nasprotno pa po mnenju podjetnikov in davčnih svetovalcev še ni čas za odpiranje šampanjca, povečani prilivi so po njihovem le kaplja v morje. Nevladne organizacije pa opozarjajo, da so za večino malih društev davčne blagajne nesmiselne in preveliko breme ter da bi bilo zato treba zakonodajo čim prej spremeniti. Je že čas za ukinitev davčnih blagajn za mala društva? Kakšne so izkušnje z davčnimi blagajnami v Avstriji? Odgovori v Točki preloma s Petrom Grumom, FURS in Brankom Mehom, OZS. Voditeljica: Janja KOREN
Naravni viri so omejeni, okolje je onesnaženo, prebivalstvo naglo narašča. Evropska unija vidi rešitev v prehodu na krožno gospodarstvo, ki ga označujeta manj potratna raba virov in reciklaža odpadkov. Na ta način naj bi do leta 2030 dobili okoli 3 milijone delovnih mest, podjetja pa bi prihranila 600 milijard evrov na leto. Nekaj slovenskih podjetij že deluje po načelih krožnega gospodarstva. Imamo podjetje, ki edino na svetu proizvaja najlon iz odpadnih snovi. O tem, zakaj je uveljavitev krožnega gospodarstva neizbežna in kako doseči nujno potrebno soglasje politike, gospodarstva in javnosti, v Točki preloma s predsednikom GZS Marjanom Mačkoškom in ambasadorko krožnega gospodarstva v Sloveniji Ladejo Godina Košir. Voditeljica: Janja Koren
Da so znanstvena odkritja in inovativnost med ključnimi dejavniki za preživetje gospodarstva, se vse bolj zavedajo tudi slovenska podjetja. Medtem ko slovenska država za raziskave in razvoj namenja vsako leto manj denarja, ga gospodarstvo vsako leto več. Leta 2014 je tako država za vlaganja v razvoj namenila 57 milijonov evrov manj kot leto prej, podjetja pa 11 milijonov evrov več. Med slovenskimi podjetji v raziskave in razvoj največ vlagata Krka in Lek - 115 oz 82 milijonov evrov leta 2015. To pa je drobiž v primerjavi z nemškim Volkswagnom, ki je z dobrimi 13 milijardami evrov letno za razvoj svetovni prvak. O razmerjih med znanostjo in gospodarstvom, o finančnih učinkih inovacij v Leku in Hidriji in o presenetljivo hitrem naraščanju števila doktorjev znanosti v Sloveniji v Točki preloma. Gosta bosta dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in dr. Matjaž Oven, direktor Lekove Biofarmacevtike. Voditeljica : Janja Koren
Domel iz Železnikov z nekaj več kot tisoč zaposlenimi je zgledni model delavskega lastništva. V večinski lasti zaposlenih sta Datalab in Gorenjski glas; nekdanjim zaposlenim pa je uspelo v mokronoškem Tomu. Delavski odkup poteka v trboveljskem Dewesoftu, v katerem sta deleže začela prodajati večinska lastnika. Še več pa je podjetij, ki jih zaposlenim ni uspelo odkupiti : Adria Airways Tehnika, Fructal, Armal, Novoles, Delo, Večer ... Delavsko lastništvo podpira tudi vlada Mira Cerarja, v pripravi je nov zakon o delavskih odkupih, ki naj bi zaposlenim olajšal pot do lastništva. O dilemah notranjega lastništva v Sloveniji in EU v Točki preloma z večinskim lastnikom Dewesofta dr. Juretom Knezom in z državnim sekretarjem Tadejem Slapnikom. Voditeljica: Janja KOREN
Novo vodstvo Volkswagna, ki si prizadeva skupini vrniti izgubljeni ugled, bo moralo po mnenju strokovnjakov najprej poskrbeti za dobro komunikacijo z zaposlenimi, da ti ne bodo dvomili o pravilnosti in etičnosti tega, kar počnejo. Prav zaposleni so med ključnimi za širjenje dobrega imena o podjetju. Zaupanje in spoštovanje zaposlenih sta tudi med najpomembnejšimi dejavniki, od katerih so odvisni poslovni rezultati. Raziskave so pokazale, da je mogoče z ustreznimi odnosi v delovnem okolju dobičkonosnost podjetja podvojiti, dodano vrednost na zaposlenega pa celo devetkrat povečati. V kolikšni meri se v gospodarskih družbah zavedajo pomena odnosov, vzdušja v kolektivu in zavzetosti sodelavcev, v Točki preloma s Tanjo Skaza, direktorico Plastike Skaza, in z dr. Matevžem Raškovičem z ljubljanske Ekonomske fakultete. Voditeljica: Janja Koren.
1.julija potečejo dvajsetletne koncesijske pogodbe za upravljanje državnih gozdov. Delo zdajšnjih koncesionarjev, ki se jih je prijel vzdevek "gozdarski baroni", bo prevzelo novo državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki ga je vlada februarja letos ustanovila prav za ta namen. A oblikovanje podjetja poteka zelo počasi - za zdaj ima le v.d. direktorja, ki nima še niti pogodbe o zaposlitvi. Bo novo podjetje 1.julija sposobno prevzeti zahtevno delo? Mu bo uspelo izbrati ustrezne izvajalce? Se bo v državni proračun nateklo več denarja kot ob zdajšnjem koncesijskem sistemu? In kakšne bi lahko bile posledice za državne gozdove, ki jih močno ogroža lubadar, če bi se kar koli zapletlo? Odgovori v Točki preloma. Gostje bodo Miha Marenče, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, Dušan Gradišar, predsednik UO Združenja za gozdarstvo pri GZS in Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove RS. Voditeljica: Janja KOREN
Neveljaven email naslov
