Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko slovensko gospodarstvo že nekaj časa okreva, se gradbeništvo še naprej seseda. Pred njim je najbolj črno leto v zadnjih dveh desetletjih, saj večjih novih gradbenih projektov skorajda ni. Še največ dela obeta načrtovana energetska obnova stavb. Vlada je pred dvema mesecema sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v celovito energetsko prenovo stavb. Do leta 2020 naj bi obnovili 9 milijonov kvadratnih metrov stavb, za kar bi potrebovali 3,2 milijarde evrov - največ (2,3 milijarde evrov) za stanovanja. Kar 70 odstotkov stanovanj je namreč starejših od 30 let in zato energetsko potratnih. Pomembno vlogo pri financiranju prenove bo odigral Eko sklad. Lani se je prvič zgodilo, da so ostala ponujena skladova sredstva neizkoriščena. Koliko sredstev bo na voljo letos, kdo se bo po novem lahko potegoval za ugodna posojila in subvencije in kako namerava država zagotoviti več kot 3 milijarde evrov, v tokratni Točki preloma. Gosta bosta direktor Eko sklada Hinko Šolinc in Janez Klemen Knific iz podjetja Acop Agent. Voditeljica: Janja KOREN
Kakšno je bilo leto 2015 za slovensko gospodarstvo? Je kriza, ki se je začela leta 2008, že končana? Kolikšna bodo tveganja v prihajajočem letu 2016? Je delo v Sloveniji res podpovprečno obdavčeno, kot ugotavljajo statistiki? Okoli teh vprašanj se bo vrtela tokratna Točka preloma, zadnja v tem koledarskem letu. Besedo bomo dali gospodarstvenikom, ekonomistom, naključno izbranim državljanom in gostoma - direktorici Statističnega urada RS Genovefi Ružič in predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Marjanu Mačkošku. Voditeljica: Janja KOREN
Prebivalstvo se naglo stara, po projekcijah bo že leta 2025 v Sloveniji kar 23% prebivalstva starejšega od 65 let. To pomeni, da bosta morala za enega upokojenca delati že dva zaposlena, danes dela zanj 1,36 zaposlenega. Staranje prebivalstva bo tako tudi velik izziv za podjetja. Čedalje jasneje postaja, da bo treba delati dlje, iskati prednosti zaposlovanja starejših in jim tudi prilagoditi delovne procese. So starejši za podjetje res le večji strošek, ali pa lahko prispevajo tudi k njegovi večji uspešnosti? O tem v tokratni Točki preloma, posvečeni medgeneracijskemu sodelovanju. Gosta bosta najstarejši še aktivni slovenski menedžer Aleš Mižigoj, ki se kljub 87 letom vsako jutro odpravi v službo in dr. Jana Žnidaršič, ki se na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani že desetletje profesionalno ukvarja z menedžmentom starosti. Voditeljica: Janja KOREN
Pred tremi tedni sprejeta stanovanjska resolucija bo, ko in če bo uresničena, povzročila stanovanjsko revolucijo, napovedujejo poznavalci. Največ sprememb naj bi se zgodilo na področju neprofitnih stanovanj. Socialno ogroženi najemniki naj ne bi več plačevali neprofitne najemnine, ki že dolgo ne pokriva več stroškov vzdrževanja, saj naj bi bila za polovico prenizka, ampak t.i. stroškovno najemnino, za razliko naj bi dobivali stanovanjski dodatek. Pravico do neprofitnega stanovanja pa naj bi izgubili tisti, ki so zdaj v teh stanovanjih neupravičeno - ker je njihovo premoženjsko stanje boljše kot takrat, ko so neprofitno stanovanje dobili. Takšnih naj bi bila kar tretjina najemnikov. Kaj se bo spremenilo na trgu stanovanj, v Točki preloma. Gosta bosta Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI in Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS. Voditeljica: Janja Koren
Večina paradnih konjev slovenske živilske industrije je pristala v tuji lasti, predvsem v lasti družb iz nekdanje Jugoslavije. V senci suma kaznivih dejanj prehaja v tuje (ruske ) roke še največje slovensko mesno predelovalno podjetje – Perutnina Ptuj. Tovarno piščancev prevzemajo jeklarji. Kakšne so posledice prevzemov Droge, Fructala, Ljubljanskih mlekarn, Žita in drugih proizvajalcev hrane in pijače za slovensko kmetijstvo in trgovino? In zakaj tok kapitala ni obraten? O tem z agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in članom uprave Droge Kolinske Enzom Smrekarjem v Točki preloma v sredo ob 20,30 na 3. Programu. Voditeljica: Janja KOREN
V zadnjih dneh je po daljšem zatišju privatizacija v Sloveniji spet dobila zagon. Paloma bo po petkovem soglasju Slovenskega državnega holdinga očitno pristala v rokah poljskega sklada Abris, tudi Adrio Airways Tehniko so kupili Poljaki - Linetech Holding. Končuje se tudi prevzemanje Žita in Pivovarne Laško. Bitka za dobičkonosno Savo turizem se stopnjuje, zaradi njene lastnice Save so sprte že državne institucije. O tem, kako pomembno je za uspešnost podjetij lastništvo in kdo je najboljši lastnik, v tokratni Točki preloma. Prvič je o lastništvu Petrola spregovoril predsednik uprave družbe Tomaž Berločnik. V sredo ob 20,30 na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja KOREN
Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma. Voditeljica: Janja KOREN
Za vstop na letošnjo Managerjevo lestvico 100 najbogatejših je zadoščalo 15,1 milijona evrov vredno premoženje, kar je skoraj 2 milijona evrov več kot pred letom dni. Premoženje 100 najbogatejših se je v letu dni povečalo za dobre 3 odstotke - na 4,6 milijarde evrov. Na vrhu ostajata Iza in Samo Login, avtorja govorečega mačka Toma, za njima je Sandi Češko. Kdo se je na lestvici najbolj povzpel in kdo najbolj zdrsnil, kdo se je nanjo na novo prebil in kdo je z nje odpadel? Kateri gradbinec je dosegel polovico nekdanjega premoženja propadlega gradbinca Ivana Zidarja? In kateri milijonar bo svoj delež v podjetju prodal sodelavcem - po knjigovodski vrednosti? Odgovori v Točki preloma - v sredo zvečer na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja Koren
V Točki preloma bomo prvi predstavili izsledke prve slovenske raziskave o karizmatičnih voditeljih v gospodarstvu in vplivu njihove karizme na učinkovitost podjetij. Skoraj 1400 zaposlenih iz 70 podjetij je ocenjevalo 137 menedžerjev. Nekaj najbolj karizmatičnih bo spregovorilo o svojih izkušnjah. Raziskava je pokazala tudi, da se ženske bolj zavedajo pomena karizme in da več storijo tako za svoj razvoj kot razvoj sodelavcev. Da bi povečali delež žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu, namerava Slovenija prihodnje leto uzakoniti kvote. Številne raziskave namreč kažejo, da dosegajo družbe, ki jih vodijo mešane ekipe, celo za več kot 40% višje dobičke kot družbe z enospolnim vodstvom. Voditeljica: Janja KOREN
Da je družba za upravljanje terjatev (DUTB) oz. slaba banka napaka in da jo je treba zato čim prej ukiniti, je pred dnevi zapisal ekonomist dr. Maks Tajnikar. Da DUTB ni del rešitve, ampak problem, da je država v državi, je bilo mogoče v dobrih dveh letih in pol od njene ustanovitve velikokrat slišati. Nasprotno zagovorniki slabe banke njeno delo hvalijo, zadnji vihar okoli nje in kadrovske zamenjave pa pripisujejo nezadovoljstvu dela politike in starih omrežij zaradi njenega brezkompromisnega dela. Tudi vlada oz. finančni minister dr. Dušan Mramor meni, da slaba banka dela razmeroma dobro. O tem, kako uspešna je slaba banka pri upravljanju in prodaji slabih terjatev, lastniških deležev v podjetjih ter nepremičnin in kakšni so učinki prenosa 5 milijard evrov slabih terjatev na DUTB, v Točki preloma - v sredo ob 20,30 na 3. programu TVS. Voditeljica: Janja KOREN
Na trgu električne energije se dogajajo tektonski premiki. Z združitvijo hčerinske družbe Elektra Ljubljana in Gen-I-ja, ki jo je po enajstih mesecih pred tednom dni dovolil varuh konkurence, bomo dobili največjega trgovca z električno energijo, ki bo pokrival 40% slovenskega trga oz. 350 tisoč odjemalcev. Pred tem sta se - 1. oktobra - že združili hčerinski družbi Elektra Celje in Elektra Gorenjske, ki imata petinski delež. Bodo združitve res prinesle cenejšo električno energijo, kot zagotavljajo vpleteni? Kako se odzivajo v konkurenčnih distribucijskih podjetjih in kako odjemalci - industrija in gospodinjstva? Voditeljica: Janja KOREN
Lani so v slovenskih kinematografih prvič po letu 1993 zabeležili manj kot dva milijona obiskovalcev. Največji upad obiska beležijo v Kolosejevih centrih, medtem ko obisk v Art kino mreži Slovenije naglo narašča. Kolosej se je znašel v prisilni poravnavi, v nasprotju z njim pa pravo zgodbo o uspehu piše Kino Dvor v Ljubljani. Kako se spreminjajo razmerja moči med kinematografi, ki so lani ob 12,5 milijona evrov prihodkov ustvarili kar 14 milijonov evrov izgube, in kakšne načrte imajo najpomembnejša kinematografska podjetja v Sloveniji, v Točki preloma v sredo, 21. 10., ob 20.30 na tretjem programu. Voditeljica: Janja Koren
Neveljaven email naslov
