Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bukev je najbolj razširjeno drevo v naših gozdovih. Računalniški modeli pa predvidevajo, da bomo čez 50 let imeli le še 30 % današnjih bukovih gozdov. Še slabša napoved velja za smreko. Po najbolj črnem scenariju bi lahko smreka povsem izginila z našega območja. Gozdovi pokrivajo več kot polovico našega ozemlja. Ta drevesa dnevno prečistijo milijarde kilogramov CO2 iz zraka in dajejo dom več kot 1100 vrstam rastlin in živali. Nedvomno bi bilo naše življenje brez gozda drugačno. Kako lahko rešimo naš gozd?
Na planetu Zemlja naj bi obstajalo približno 9 milijonov različnih vrst rastlin in živali. Vsako leto odkrijemo več tisoč novih vrst, a še vedno jih poznamo le 15 odstotkov. Kje se skrivajo neodkrite vrste in kako jih sploh odkrijemo? Slovenski biolog je na drugem koncu sveta našel novo vrsto pajka, ki plete mreže čez reke. Kdaj smo na zadnje odkrili novega sesalca? Koliko vrst človeka poznamo?
Leta 1895 je italijanski inženir Marconi na 100-metrski razdalji brezžično poslal Morsejev znak za črko s. Od takrat pa do danes se je brezžična komunikacija razširila na vsa področja našega življenja. Podatke oziroma informacije že torej več kot 100 let prenašamo brezžično. Zdaj pa se raziskovalci trudijo najti način, kako brezžično prenašati še električno energijo. Bomo res kdaj imeli elektriko brez žic?
V Vargasu v Venezueli je leta 1999 dva tedna neprestano deževalo. Zrušila se je gora in plazovi so s seboj odnesli več naselij, kar je terjalo 15 tisoč človeških žrtev. To je bil eden najhujših plazov v svetovnem merilu. V Sloveniji naj bi se do danes sprožilo med 7 in 10 tisoč zemeljskih plazov, kar četrtina jih ogroža prometno infrastrukturo ali druge objekte. Zakaj nastane plaz in kaj je pravzaprav tisto, kar ga sproži? Kako poteka ocenjevanje premikanja tal in ali se sploh da predvideti, da bo neko območje nevarno.
Naša hrana je užitna, dokler se na njej ne razvijejo mikroorganizmi. Obstaja veliko postopkov, ki zavirajo njihovo. Nekateri med njimi so že zelo stari. Znanstveniki pa so razvili novo tehniko, s katero bi lahko dosegli, da kruh ostane užiten tudi do 60 dni. Gre za posebno mikrovalovno pečico, ki v desetih sekundah uniči v kruhu spore, iz katerih se sicer razvije plesen. Kako še lahko premagamo mikroorganizme v boju za hrano? In kako nam prav mikroorganizmi pomagajo, da naša hrana postane dlje užitna?
Zvoki oblikujejo naše življenje. Njihovo oddajanje in sprejemanje nam omogočata, da se sporazumevamo, spoznavamo okolje, se orientiramo v prostoru in opravljamo različne dejavnosti, ki so potrebne za običajno življenje. Kaj pa bi se zgodilo, če bi človeka zaprli v tako imenovano gluho sobo, prostor, v katerem je popolna tišina? Je popolna tišina v naravi sploh mogoča? Ali gre le za to, da nekaterega zvoka naša ušesa in možgani ne morejo zaznati? Kako nam zvok lahko škoduje in kako nas lahko celo zdravi?
Znanstveniki predvidevajo, da bi se lahko že čez 15 let zmanjšala aktivnost Sonca, kar bi lahko povzročilo začetek male ledene dobe. Kateri vse dejavniki povzročajo ledeno dobo? Ljudje naj bi se lažje prilagajali hladu kot vročini. Ali bi preživeli, če bi danes nastopila ledena doba? Kako ledena doba vpliva na ljudi, živali in rastline? Znamenite violine Stradivarke naj bi imele tako poseben zvok tudi zaradi lesa, ki je rasel v mali ledeni dobi. In ljudstva v 6. stoletju naj bi se začela preseljevati tudi zaradi male ledene dobe.
Stvari, ki so manjše od debeline lasu, težko vidimo s prostim očesom. Vendar je prav njihovo poznavanje ključnega pomena za razvoj človeštva. Mikroskopi so primarno orodje znanosti. Če Robert Koch ne bi uporabljal mikroskopa, morda nikoli ne bi odkrili bacilov, ki povzročajo tuberkulozo in kolero. Brez mikroskopov ne bi vedeli, da je naše telo zgrajeno iz celic, da obstajajo geni, ne bi poznali atomske strukture materialov, ki spreminjajo in izboljšujejo naš vsakdan. Kako lahko vidimo nevidni svet?
Od mrtvih se da obuditi Michaela Jacksona, Freddieja Mercuryja, Tupaca druge zvezdniške izvajalce. Na koncertih leta po njihovi smrti so videti pristni. V resnici je to le navidezna resničnost - hologram, oziroma svetlobna projekcija. Nad svetom virtualne resničnosti se navdušujejo tudi Japonci, ki so ustvarili Miku Hatsune - japonski animirani idol z milijoni oboževalcev širom oble. Medtem pa svet preplavljajo izdelki, ki bodo obogatili našo resničnost. Bomo z njimi kmalu ujeti v lastnem umetnem svetu in slepi za zunanjo resničnost? Kaj so pravi hologrami, katerih rojstvo se je začelo že v 70. letih, kako se lahko z digitalnim poigrate sami doma in kateri so tisti pripomočki za virtualno resničnost, ki bodo kmalu spremenili svet?
Leta 1916 je Albert Einstein v svoji splošni teoriji relativnosti napovedal obstoj gravitacijskih valov. Ni pa verjel, da bomo gravitacijske valove lahko kdaj neposredno zaznali, saj merjenje njihovega šibkega signala zahteva nepredstavljivo natančnost. In prav to se je zgodilo. 14. septembra 2015 je znanstvenikom uspelo prvič zaznati gravitacijske valove. Kako so izmerili nekaj tako majhnega? Kaj sploh so gravitacijski valovi? Zakaj je to eno največjih odkritij sodobne astronomije in kako bo to vplivalo v nadaljnje raziskovanje vesolja?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Če človeku dandanes odpove notranji organ, lahko od darovalca dobi novega. Presaditi se da tudi okončine in obraz. Ljudem, priklenjenim na invalidski voziček, pa še vedno ne znamo pomagati. Morda bo kmalu drugače. Italijanski kirurg Sergio Canavero obljublja, da bo Rusu Valeriju Spiridonovu, ki mu je bolezen oslabila mišice v telesu, prihodnje leto presadil glavo na zdravo telo. Zamisel, da bi lahko odrezali glavo živemu človeku in jo premaknili na telo možgansko mrtvega darovalca, se zdi znanstvena fantastika. Kako bo Canavero izvedel ta poseg in kaj ta operacija pomeni za invalide s poškodbami hrbtenjače?
Neveljaven email naslov
