Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hladilnik je naprava, ki jo imamo že več kot sto let. V teh letih je postal učinkovitejši: porabi manj energije, postal je ekološko manj obremenjujoč, manjši, tišji. Klasični kompresorski hladilniki delujejo tako, da s spreminjanjem agregatnega stanja hladilnega sredstva toploto iz notranjosti hladilnika oddajajo v okolico. Po zaslugi tudi naših znanstvenikov, pa bi lahko kmalu imeli hladilnike, ki bodo delovali popolnoma drugače od današnjih. Slovenski znanstveniki so zelo uspešni pri raziskovanju magnetnih hladilnikov. V sodelovanju z Dansko tehniško univerzo DTU pa so naredili še prototip elastokalorične hladilne naprave. Za kakšne hladilne naprave gre in zakaj so boljše od obstoječih?
Pred kratkim nas je razveselila novica, da panda ni več med ogroženimi vrstami živali. V 90-ih letih jih je bilo v naravi le še 1114, danes pa jih je že več kot 2 tisoč. Žal je to osamljeni primer. Skoraj istočasno smo izvedeli, da sta se na seznam ogroženih uvrstila prišla zebra in vzhodna gorila. Orjaška želva z otoka Pinta, zlata krastača, tenkokljuni škruh so le tri vrste, ki so izumrle v 21. stoletju. Vsak dan je na rob preživetja potisnjenih 100 novih vrst. Katere vrste so ogrožene in kaj pomeni izumrtje vrste za življenje na Zemlji.
Kaj vse lahko izvemo o svojem otroku, ko je ta še varno v maternici? Določimo lahko njegov spol, okvirno velikost in težo. Z ultrazvokom ga lahko celo vidimo, odkrijemo pa lahko tudi njegove razvojne nepravilnosti. Poznamo več kot 1.000 različnih prirojenih nepravilnosti, ki so posledica genetskih ali okoljskimi dejavnikov. Najpogostejše prirojene napake so nepravilnosti v razvoju srca, Downov sindrom in v naših krajih cistična fibroza. Znanost pa nam omogoča, da lahko nekatere prirojene nepravilnosti ploda zdravimo že, ko je ta še v maternici!
Konec septembra je bil v okviru projekta Znanost na cesti prvi ''science slam'', znanstveni slam pri nas. Prvič so tak dogodek pripravili pred 10 leti v Darmstadtu v Nemčiji. Od takrat se je tekmovanje v znanosti hitro širilo še v druga nemška mesta in pozneje tudi v druge evropske države. »Science slam« je danes že zelo razširjena in priljubljena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo tako rekoč povsod. Gre za časovno omejeno poljudno podajanje znanstvene vsebine, ki ga ocenjujejo publika in žirija. V oddaji vam bomo predstavili nekaj mladih znanstvenikov, ki so se udeležili slama, in njihove raziskave.
Roka je najaktivnejši del človeškega telesa. Uporabljamo jo nenehno, zato je tudi zelo izpostavljena. Samo v Sloveniji izgubi roko od 10 do 20 ljudi na leto. Takrat se lahko kakovost življenja takega posameznika zelo spremeni. Tu pa nastopi znanost s sodobnimi bionskimi protezami. Strokovnjakom z dunajske univerzitetne klinike je v sodelovanju s Slovenci uspelo rekonstruirati intuitivno vodeno roko. Bionsko protezo jim je uspelo povezati z živčevjem, kar pomeni, da jo pacient upravlja kot pravo roko. Prvi so bili uspešne bionske rekonstrukcije deležni trije Avstrijci. Predstavljamo vam zgodbo enega izmed njih. Še naprednejše bionske roke pa lahko celo čutijo!
Septembra mineva točno 20 let od prvega zdravljenja z odvzetimi lastnimi celicami pri nas. Ljubitelj športa Jani Pogačnik si je pri smučanju hudo poškodoval koleno. Primarij Radosavljevič mu je predlagal revolucionaren postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami, ki ga je prinesel iz Švedske. Jani je bil tako prvi, ki so mu s tem postopkom obnovili tkivo, in regenerativna medicina v Sloveniji se je začela. Danes bi bil lahko postopek še drugačen. Z novo tehnologijo lahko v laboratoriju vzgojijo hrustanec kar iz pacientovih lastnih matičnih celic. Na IJS pa razvijajo posebne nosilce, na katere nanesejo matične celice. Tako dobimo hrustanec take oblike, kot jo potrebuje posamezen pacient.
V naši okolici rastejo rastline, ki se tako hitro širijo, da izpodrivajo domače vrste. Poleg tega povzročajo gospodarsko škodo, nevarne pa so tudi za nas. Ob stiku z njimi lahko dobimo hude opekline ali pa se celo zastrupimo. Najpogostejše so japonski dresnik, ambrozija, orjaški dežen in veliki pajesen. Te rastline je torej pametno odstraniti iz naše okolice. Kako lahko to naredimo? Ali še bolje, bi jih lahko izkoristili za kaj uporabnega? Znanstveniki imajo rešitev!
Meduze so na svetu že več kot 650 milijonov in so tako ene najstarejših živih bitij na Zemlji. Njihova rast se nikoli ne ustavi. Največja poznana vrsta lahko doseže premer dveh metrov in pol. Vrsta, ki ji pravijo tudi morska osa, ubije več ljudi na leto kot katero koli drugo morsko bitje. Velja za najbolj strupeno žival, njen strup pa človeka ubije v treh minutah. Meduze najdemo v približno 400 »mrtvih conah«, predelih oceana, ki so tako onesnaženi, da tam preživijo le meduze. Katere vrste meduz imamo v Sloveniji? In kaj nam pove njihova genska analiza? Zakaj so lahko nesmrtne in ali bodo kmalu zavzele ocean?
September 2007, Slovenijo je od Posočja do Savinjskih Alp zajelo močno deževje. Najhuje je bilo v Železnikih, Idriji, Cerknem in Škofji loki. Deroča voda je odnašala mostove in avtomobile, poplavljenih je bilo več stanovanjskih hiš in tovarn. Življenje je izgubilo 6 ljudi. V Sloveniji je zaradi poplav ogroženo okoli 15 % celotnega ozemlja države, na območju rednih poplav živi okoli 7 % prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa kar četrtina. Ali lahko znanost najde rešitev, da bomo brez poplav?
Bukev je najbolj razširjeno drevo v naših gozdovih. Računalniški modeli pa predvidevajo, da bomo čez 50 let imeli le še 30 % današnjih bukovih gozdov. Še slabša napoved velja za smreko. Po najbolj črnem scenariju bi lahko smreka povsem izginila z našega območja. Gozdovi pokrivajo več kot polovico našega ozemlja. Ta drevesa dnevno prečistijo milijarde kilogramov CO2 iz zraka in dajejo dom več kot 1100 vrstam rastlin in živali. Nedvomno bi bilo naše življenje brez gozda drugačno. Kako lahko rešimo naš gozd?
Na planetu Zemlja naj bi obstajalo približno 9 milijonov različnih vrst rastlin in živali. Vsako leto odkrijemo več tisoč novih vrst, a še vedno jih poznamo le 15 odstotkov. Kje se skrivajo neodkrite vrste in kako jih sploh odkrijemo? Slovenski biolog je na drugem koncu sveta našel novo vrsto pajka, ki plete mreže čez reke. Kdaj smo na zadnje odkrili novega sesalca? Koliko vrst človeka poznamo?
Leta 1895 je italijanski inženir Marconi na 100-metrski razdalji brezžično poslal Morsejev znak za črko s. Od takrat pa do danes se je brezžična komunikacija razširila na vsa področja našega življenja. Podatke oziroma informacije že torej več kot 100 let prenašamo brezžično. Zdaj pa se raziskovalci trudijo najti način, kako brezžično prenašati še električno energijo. Bomo res kdaj imeli elektriko brez žic?
Neveljaven email naslov
