Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom?
Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!
Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?
Naj oblečem krilo ali hlače? Kaj naj skuham za kosilo? Naj otroku zvečer pustim ven ali ne? Vsakodnevno sprejemamo nešteto odločitev, od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zvečer zatisnemo oči. Nekatere odločitve so enostavne, druge izjemno pomembne, zadevajo lahko celo naše zdravje. Kaj vpliva na to, kako se bomo odločili? Največkrat se ne odločamo razumsko. Kako se odločamo, ko vemo, da nam odločitev lahko prinese dobiček in kako, ko imamo možnost izgube? Če vemo, kaj vpliva na naše odločitve, lahko s tem znanjem pripravimo ljudi, da se bodo odločali po naših željah. Odločite se za ogled oddaje Ugriznimo znanost!
Si predstavljate, da bi namesto kevlarja v neprebojnih jopičih uporabljali pajkovo svilo? To je bila namreč prva ideja uporabe pajkove svile. Tudi kirurgi bi nam lahko zašili rano s pajkovo svilo. Pajkova svila ima namreč odlične lastnosti: je 10x močnejša od kevlarja, 5x trpežnejša od jekla in 2x bolj elastična od najlona. Kako je mogoče, da je pajkova svila tako dober material, in kako bi lahko to izkoriščali? Težava je le v tem, da je ne znamo proizvajati! Znanstveniki so jo poskušali proizvajati s kozami, bolj obetaven pa je način pridobivanja z bakterijami. Bomo torej kmalu uporabljali pajkovo svilo?
Človek zmore pod vodo z enim vdihom zdržati več kot 11 minut. Brez uživanja tekočine pa je najdlje zdržal 18-letni Avstralec – pozabljen v zaporu ni pil kar 18 dni. Koliko časa pa lahko človek zdrži popolnoma brez hrane? Ob zadostnem vnosu tekočine naj bi bila zgornja meja tri tedne. A absolutni rekorder, Angus Barbieri je zdržal mnogo dlje, kar 382 dni. Kako mu je to uspelo? Kaj se zgodi s človekom, če strada, zakaj lačen postane jezen, kako lahko prehitro ponovno hranjenje po postu povzroči smrt ter ali lahko stradanje pomaga zdraviti raka?
Vsako leto med 9. in 13. avgustom je na nebu mogoče videti enega najlepših nebesnih pojavov, ki ga lahko brez instrumentov opazujemo vsi. Gre za meteorski roj Perzeidov. V jasnih nočeh lahko takrat vidimo tudi po 50 utrinkov na uro. Kometi pa niso le lepi, pač pa z njihovim spoznavanjem bolje spoznavamo naše osončje. V oddaji bomo pogledali, kaj je tisto, kar pravzaprav vidimo na nebu. Kaj so meteorski roji, kako dobro jih poznamo in kaj nam njihovo spoznavanje pove o našem osončju.
Če zadržimo sapo in obraz potopimo v vodo, se v našem telesu zgodi nekaj neverjetnega – srce upočasni svoj utrip, kri se iz okončin preseli v osrednji del telesa, v mišicah nog in rok pride do krčev, krvna plazma se začne kopičiti v pljučni votlini, vranica začne izločati več rdečih krvničk in iz telesa se pospeši odvajanje vode. Zakaj se vse to zgodi in kako se s temi spremembami spopadajo potapljači na dih? Kaj naredi Samo Jeranko, aktualni svetovni podprvak v prostem potapljanju, da lahko pod vodo zdrži več kot 8 minut? In kako je uspelo italijanskemu najstniku, ujetemu pod vodo 42 minut, preživeti? O neverjetnem potapljaškem refleksu v tokratni oddaji Ugriznimo znanost!
Vsi, ki radi jemo krompir in pijemo vino, imamo najmanj dva sovražnika, koloradskega hrošča in ameriškega škržata. Ko ju zatiramo s kemičnimi pesticidi, škodujemo tudi okolju in sebi. Zato znanstveniki razvijajo alternativne, naravne in okolju bolj prijazne pristope zatiranja škodljivcev. Našli so način, kako ameriškemu škržatku preprečiti, da bi našel svojo družico in na svet spravil še več malih škodljivcev. S čim pa so pitali koloradskega hrošča, da se ta ni mogel več normalno razvijati? Tokrat bomo govorili o novih načinih, s katerimi bi lahko preprečili škodo na rastlinah zaradi škodljivcev.
Pred časom so z akcijo polivanja z ledeno vodo, ki so jo začeli bolniki z ALS, javnost osveščali o bolezni in zbirali denar za raziskavo te bolezni. Zdaj imamo že nekaj vzpodbudnih rezultatov z akcijo financiranih študij. Amiotrofična lateralna skleroza ali ALS je ena najbolj neizprosnih bolezni današnje dobe, človeku onemogoči sposobnost gibanja, hranjenja, komuniciranja in na koncu tudi dihanja. Najbolj znan bolnik je britanski fizik Stephen Hawking. Za bolezen ALS ne poznamo vzrokov, zato zanjo tudi nimamo učinkovitega zdravila. Naloge znanstvenikov so torej najti vzroke bolezni, razviti učinkovito zdravilo, obolelim pa omogočiti čim kakovostnejše življenje. Kako uspešni so, so maja predstavili na Evropskem kongresu o ALS v Ljubljani, kjer so predstavili tudi novo zdravilo. Kako deluje in kakšno upanje za bolnike je to zdravilo?
Večina med nami se zlaže 2 do 10 krat na dan. Laganje je del preživitvenega nagona, saj si z lažmi pomagamo, ko se počutimo ogrožene. Grki so pri ugotavljanju resnice merili pulz, Afričani so si podajali ptičje jajce in čakali, komu bo počilo, Kitajci pa so v ustih morali obdržati mokro pest riža. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, ko lažemo pa se spremeni tudi možganska aktivnost. Zakaj so nekateri dobri lažnivci, drugi ne? Zakaj je pri otrocih laž veliko teže prepoznati kot pri odraslih? Kako temperatura na obrazu pokaže ali lažemo in kako kriminalisti s poligrafom odkrijejo nedolžne? Kako in kje vse se vidi, da človek ne govori resnice?
Gobe si najverjetneje predstavljate v gozdu ali na krožniku. Si lahko predstavljate, da bi gobe namesto stiropora izolirale vašo hišo? Ali da bi iz gob izdelovali storoporu podoben material? Ameriško podjetje namreč že vzgaja okolju prijazen industrijski material iz gob. Zdravilne lesne gobe oziroma njihove encime pa bi lahko uporabljali tudi v restavratorstvu za odstranjevanje strupenih premazov, s katerimi so včasih zaščitili umetniške slike.ih. Človek je v okolje vnesel več 10 tisoč sintetičnih kemikalij, mnoge od njih so strupene za okolje. S pomočjo gliv pa bi lahko tudi te snovi iz okolja učinkovito odstranili. O tem, kako mogočne so gobe in kako široka je njihova uporaba, bomo govorili v oddaji prihodnji četrtek. Vabljeni k ogledu.
Neveljaven email naslov
