Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Močan veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter?
Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov.
Mamut je bil eden od največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 % vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar so je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom.
V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer kdaj je bil na določenem področju požar.
Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?
Požari, poplave, suša, žled, taljenje ledu na severnem in južnem tečaju. To so posledice globalnega segrevanja, h kateremu največ pripomoremo sami. Po nekaterih izračunih bi lahko podnebne spremembe do sredine tega stoletja povzročile smrt pol milijona ljudi na leto. Izpuste toplogrednih plinov že zmanjšujemo, a ne dovolj – če bi želeli uresničiti zadani cilj, to je preprečiti dvig globalne temperature, bi morali pline do leta 2050 zmanjšati za 70 %. Toda kako? Ena možnost je vplivanje na vreme. Z idejami in poskusi spreminjanja podnebja in vremena so se spogledovali že v 18. stoletju. Znanstveniki zdaj na pomoč kličejo oblake. Zakaj oblaki nastajajo v različnih plasteh in kako oblaki v različnih plasteh pripomorejo k ohlajanju oz. segrevanju planeta? Kako bi posvetlitev oblakov in odbijanje svetlobe nazaj v vesolje zmanjšalo učinek globalnega segrevanja? Vabljeni v oblačno družbo prihodnji teden.
V italijanskem mestu Cremona pošto dostavljajo roboti, Googlov računalniški program Alpha Zero se je v 24 urah naučil igrati šah bolje od vseh ljudi in vseh drugih računalniških programov, v Savdski Arabiji pa so prvi na svetu podelili državljanstvo robotki Kaj lahko od umetne inteligence pričakujemo v prihodnosti? Leto 2018 naj bi se število močnih potresov povečalo, vzrok za to pa naj bi bila upočasnjena rotacija Zemlje. Ali to drži? Ali bomo kmalu znali napovedovati potrese? Leta 2018 pa naj bi italijanski nevrokirurg Canavero izvedel prvo presaditev človeške glave. Pred kratkim je to naredil na dveh človeških truplih, zdaj ga čaka le še prva prava tovrstna operacija, na katero že čaka prvi pacient, ruski invalid. O tem, kaj vse naj bi se dogajalo v znanosti leta 2018, bomo govorili prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!
Naš planet pokriva približno 70 odstotkov vode, toda od te so potencialno pitni le trije odstotki – skriti v zraku, rekah, jezerih in ledenikih. Vsak Slovenec na dan porabi približno 150 litrov vode. Ko odpremo pipo in iz nje priteče voda, se ne vprašamo, ali je pitna. 844 milijonov ljudi po svetu take sreče nima. Kako lahko v nekaj sekundah iz umazane luže dobimo pitno vodo? Kako se znajti v času poplav ali na območjih, kjer je voda polna bakterij? Prihodnji teden bomo predstavili sisteme, s katerimi lahko hitro pridemo do pitne vode, in sistem prihodnosti – razsoljevanje morske vode. Čeprav je razsoljevanje morske vode ponekod edina rešitev za preskrbo s pitno vodo, pa lahko zelo škodi okolju. Zakaj, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!
Ljudje vse več sedimo, čeprav je naše telo narejeno za gibanje. Sedimo doma, v šoli, službi, avtu. Ali nam to res škodi? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila leta 2014 gibalna neaktivnost drugi dejavnik tveganja za umrljivosti. Pojasnili bomo, kako negibanje vpliva na naše telo in kako se to kaže tako na mišicah, kosteh ter celo na krvi. Kako bi lahko sedeča opravila izvajali aktivno? Bi lahko obenem sedeli, delali in se gibali? Pokazali bomo, kako lahko sami prilagodimo delovno mesto v aktivno in kako lahko z umovadbo krepimo mišice tudi, če zaradi bolezni ali poškodbe ne moremo vstati.
Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko.
Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki.
Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti?
Neveljaven email naslov
