Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku?
Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali.
Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo.
Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen?
Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz.
Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2000 in 3000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5000 leti in to približno 3000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko – slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno?
Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes?
Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Predstavili vam bomo lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče.
Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod! Zakaj? Predstavili vam bomo tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokazali, kako narediti učinkovitejši električni motor.
Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju.
Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati?
Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS- sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje.
Neveljaven email naslov
