Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3D-tiskanje oziroma dodajalne tehnologije so se začele razvijati v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Danes pa že tiskamo mostove, hiše in celo hrano, če naštejem le nekaj neverjetne rabe teh tiskalnikov. Uporabljamo jih torej skoraj povsod, tudi v medicini. Že pred leti so znanstveniki napovedovali, da bomo kmalu tiskali tudi človeške organe. Tega za zdaj še ne znamo, kljub temu pa 3D-tiskanje v medicini omogoča velik napredek v zdravljenju. Kje in kako danes 3D-tiskanje uporabljamo v medicini?
Človeško telo sestavljajo glava, vrat, dvoje rok, trup in dvoje nog. Vse to je zgrajeno iz 100 milijard celic, 600ih mišic, 206ih kosti in 78 organov. Dele človeškega telesa ne razlikujemo le po velikosti, številu in obliki, ampak tudi po pomembnosti za naše življenje. Ljudje smo sposobni živeti brez okončin, vida, mandljev, tudi rebra ali dveh. Notranji organi so videti bolj nepogrešljivi. Pa vendar to ne drži za prav vseh 22 notranjih organov. Zahvaljujoč znanosti lahko danes preživimo in živimo brez marsikaterega dela telesa. Tudi srca! Bratoma Stan in Domo Larkin je med čakanjem na novo srce kri po telesu poganjal stroj, ki sta ga ves čas nosila v nahrbtniku. Brez katerih organov še lahko živimo?
V enem letu posameznik proizvede kar 550 litrov urina, ki konča v kanalizaciji ali okolju. Pa bi ga lahko uporabili za kaj drugega? Seveda. Že v antiki so zbirali urin ljudi in živali in ga uporabljali za pranje, strojenje kož, beljenje zob, nego razdražene in srbeče kože in podobno. Poleg drugih snovi je v urinu vsestransko uporabna sečnina ali urea, ki jo umetno pridobivajo šele od 19. stoletja Zdi se, da uporaba urina danes doživlja renesanso, saj ga že uporabljamo kot biološko gnojilo, iz njega so poskusno naredili opeke, poganjal pa naj bi celo avtomobile prihodnosti. Kako, boste izvedeli v oddaji Ugriznimo znanost!
V prednovoletnem času je jelka po celem svetu najbolj popularno drevo. Okrašene v naravi, na mestnih trgih in v naših domovih nam pričarajo praznično vzdušje. Pogledali bomo prav posebno jelko, ki je rastla blizu kraja Rakitne. Leta 1967 jo je prvi opisal raziskovalec Milan Brinar, zato je dobila ime Brinarjeva jelka. Imela je lepo gosto srebrnkasto krošnjo, gostejše, krajše in širše iglice, bila je zelo vitalna in naj bi tudi zelo hitro rastla. Julija leta 2016 pa jo nekdo iz objestnosti požagal. Zaradi njene vitalnosti in lepega videza so se znanstveniki potrudili, da bi jo navkljub temu še razmnožili in obenem raziskali njeno posebnost.
Povprečen človek si lahko zapomni in prepozna 5000 obrazov. Ker je prepoznavanje obrazov evolucíjsko tako zelo pomembno za naše preživetje, nam je narava za to sposobnost namenila poseben center v možganih. Prav zaradi varnosti že nekaj desetletij skušamo človekovo sposobnost prepoznavanja obrazov posnemati z računalniškim vidom, ki bi namesto nas odkrival potencialno nevarne posameznike in preprečeval kriminal. Olimpijske igre v Tokiu leta 2020 bodo prvi športni spektakel, ki bo s prepoznavo obraza skrbel za varnost in preprečevanje kraje identitet in prevar. Kako zanesljiva je tehnologija prepoznave obrazov? In za kaj vse bi jo še lahko uporabljali? Vse to vam razkrijemo v oddaji Ugriznimo znanost!
Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden!
Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro?
Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas?
Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni?
V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja?
V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Neveljaven email naslov
