Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki?
Najhujša letalska nesreča se je zgodila leta 1977 na Tenerifu, ko sta zaradi megle in slabe komunikacije trčili dve potniški letali. V nesreči je umrlo 583 ljudi, 61 jih je nesrečo preživelo. Leta 2010 se je zgodilo 162 nesreč, lani pa le še 98. Po podatkih Urada za letalske nesreče iz Ženeve se je od leta 1985 število letalskih nesreč zmanjšalo za 53 odstotkov. Število žrtev se je v tem obdobju zmanjšalo za 70 odstotkov. Obenem pa se je zelo povečalo število potnikov. Leta 2015 je bilo število potnikov v letalskem prometu za več kot 300 odstotkov višje kot pred 30 leti. Letalski promet je varnejši tudi zaradi zelo natančnih preiskav letalskih nesreč. Kako preiskujejo letalske nesreče?
Slovenci se lahko pohvalimo, da smo začetniki podvodne arheologije. Naravoslovec Dragotin Dežman se je leta 1884 lotil raziskovanja rečnega dna Ljubljanice ob Dolgih njivah pri Vrhniki. Najel je dva potapljača Avstro-ogrske vojne mornarice iz Pule, ki sta med 17. in 28. septembrom 1884 pregledala dno Ljubljanice in našla 33 najdb, predvsem iz časa antičnega Rima. Zakaj morajo arheologi pod vodo? Zato, ker se površje Zemlje nenehno spreminja. Morja se dvigajo, jezera izginjajo in nastajajo nova, pojavljajo se nove reke, stare pa spreminjajo strugo. Vse to se dogaja v tisočletjih, zato tega niti ne opazimo. In tako so morja, reke in jezera pod gladino skrili sledi življenja na ozemlju, kjer jih nekoč še ni bilo. In kako se podvodna arheologija razlikuje od kopenske?
Pri opernih pevcih morajo glasilke pri najvišjih tonih v eni sekundi zanihati več kot 1000-krat. Pri običajnem govoru se ženske glasilke zaprejo približno od 190- do 250-krat na sekundo, moške od 100- do 160-krat. In tu se začne edinstven glas, po katerem se, tako kot po prstnem odtisu, ločimo od drugih ljudi. Glas je neločljivo povezan z našim umom, značajem, občutki in obliko telesa. Z njim namreč ne oživimo le besed, ampak marsikaj sporočamo o sebi. Prav to najstarejše glasbilo pa je najpomembnejše izrazno sredstvo opernih pevcev. Toda glas ima vsak od nas; bi potemtakem vsak od nas lahko postal operni pevec?
V Sloveniji imamo nekaj manj kot 60% odstotkov površine porasle z gozdom. In naš gozd zelo dobro poznamo: imamo 627 milijonov dreves, od tega 208 milijonov bukovih dreves, 158 milijonov smrek, 40 milijonov jelk, 34 milijonov hrastov. Povprečna višina bukve je 22 metrov, smreke pa 24 metrov. To vemo, ker smo lani opravili že četrto nacionalno gozdno inventuro, ki nam je dala tudi odgovor na vprašanje, kako so naš gozd poškodovali žledolom leta 2014, vetrolom leta 2017 in 2018 in lubadar. Kako lahko izvedemo inventuro nečesa tako velikega? In zakaj pravzaprav potrebujemo inventuro gozda?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Živilska industrija je že v 19. stoletju skušala najti maščobo, ki bi bila po uporabnosti in ustreznih lastnostih podobna maslu, vendar cenejša. Tako so pred 150-imi leti v Franciji s posebnim postopkom izdelali prvo margarino in ugotovili, da je idealna za živilsko industrijo, saj je obstojnejša od masla, trdna, pa vendar se lahko razmaže. Vendar niso vedeli, da maščobe, ki jih pridobivajo s takimi postopki, vsebujejo tudi tako imenovane transmaščobne kisline, za katere so pozneje ugotovili, da so lahko za naše zdravje zelo škodljive. Kaj so transmaščobne kisline in kako vplivajo na naše zdravje?
Leta 1954 je bil izdelan prvi industrijski robot. Danes je po vsem svetu približno dva milijona in pol delujočih industrijskih robotov. Roboti namesto ljudi delajo v okolju, ki je za nas nevarno. Opravljajo ponavljajoča se dela, dvigujejo težka bremena in izvajajo zelo natančna opravila. Ti roboti so togi, nefleksibilni in potencialno nevarni, zato so v delovnem procesu od ljudi ločeni. Danes pa že poznamo robote, ki delajo skupaj z delavcem in si celo delijo delovni prostor. Kako je to mogoče? Kako je poskrbljeno za varnost? Kaj so sodelujoči roboti?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
3D-tiskanje oziroma dodajalne tehnologije so se začele razvijati v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Danes pa že tiskamo mostove, hiše in celo hrano, če naštejem le nekaj neverjetne rabe teh tiskalnikov. Uporabljamo jih torej skoraj povsod, tudi v medicini. Že pred leti so znanstveniki napovedovali, da bomo kmalu tiskali tudi človeške organe. Tega za zdaj še ne znamo, kljub temu pa 3D-tiskanje v medicini omogoča velik napredek v zdravljenju. Kje in kako danes 3D-tiskanje uporabljamo v medicini?
Človeško telo sestavljajo glava, vrat, dvoje rok, trup in dvoje nog. Vse to je zgrajeno iz 100 milijard celic, 600ih mišic, 206ih kosti in 78 organov. Dele človeškega telesa ne razlikujemo le po velikosti, številu in obliki, ampak tudi po pomembnosti za naše življenje. Ljudje smo sposobni živeti brez okončin, vida, mandljev, tudi rebra ali dveh. Notranji organi so videti bolj nepogrešljivi. Pa vendar to ne drži za prav vseh 22 notranjih organov. Zahvaljujoč znanosti lahko danes preživimo in živimo brez marsikaterega dela telesa. Tudi srca! Bratoma Stan in Domo Larkin je med čakanjem na novo srce kri po telesu poganjal stroj, ki sta ga ves čas nosila v nahrbtniku. Brez katerih organov še lahko živimo?
V enem letu posameznik proizvede kar 550 litrov urina, ki konča v kanalizaciji ali okolju. Pa bi ga lahko uporabili za kaj drugega? Seveda. Že v antiki so zbirali urin ljudi in živali in ga uporabljali za pranje, strojenje kož, beljenje zob, nego razdražene in srbeče kože in podobno. Poleg drugih snovi je v urinu vsestransko uporabna sečnina ali urea, ki jo umetno pridobivajo šele od 19. stoletja Zdi se, da uporaba urina danes doživlja renesanso, saj ga že uporabljamo kot biološko gnojilo, iz njega so poskusno naredili opeke, poganjal pa naj bi celo avtomobile prihodnosti. Kako, boste izvedeli v oddaji Ugriznimo znanost!
Neveljaven email naslov
