Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prednovoletnem času je jelka po celem svetu najbolj popularno drevo. Okrašene v naravi, na mestnih trgih in v naših domovih nam pričarajo praznično vzdušje. Pogledali bomo prav posebno jelko, ki je rastla blizu kraja Rakitne. Leta 1967 jo je prvi opisal raziskovalec Milan Brinar, zato je dobila ime Brinarjeva jelka. Imela je lepo gosto srebrnkasto krošnjo, gostejše, krajše in širše iglice, bila je zelo vitalna in naj bi tudi zelo hitro rastla. Julija leta 2016 pa jo nekdo iz objestnosti požagal. Zaradi njene vitalnosti in lepega videza so se znanstveniki potrudili, da bi jo navkljub temu še razmnožili in obenem raziskali njeno posebnost.
Povprečen človek si lahko zapomni in prepozna 5000 obrazov. Ker je prepoznavanje obrazov evolucíjsko tako zelo pomembno za naše preživetje, nam je narava za to sposobnost namenila poseben center v možganih. Prav zaradi varnosti že nekaj desetletij skušamo človekovo sposobnost prepoznavanja obrazov posnemati z računalniškim vidom, ki bi namesto nas odkrival potencialno nevarne posameznike in preprečeval kriminal. Olimpijske igre v Tokiu leta 2020 bodo prvi športni spektakel, ki bo s prepoznavo obraza skrbel za varnost in preprečevanje kraje identitet in prevar. Kako zanesljiva je tehnologija prepoznave obrazov? In za kaj vse bi jo še lahko uporabljali? Vse to vam razkrijemo v oddaji Ugriznimo znanost!
Bodi pozitiven in ne razmišljaj negativno, pravimo ljudem, ki se znajdejo v stiski, se bojijo neznanega ali morebitne slabe novice. Je to zgolj puhlica? Številne raziskave kažejo, da ni. Optimistični posamezniki naj bi bili vztrajnejši pri doseganju svojih ciljev, oviram navkljub. Tudi njihov splošni imunski sistem naj bi bil boljši. Kdor sprejme staranje kot naravni proces in nanj gleda pozitivno, lahko živi tudi sedem let dlje. Toda ali je pozitivno razmišljanje lahko tudi zavajajoče? Če brez slabe vesti spijemo kaloričen napitek v prepričanju, da je lahek, se po zaužitju počutimo manj site kot tisti, ki enak napitek spijejo, vedoč, kako pregrešen je. Kako pozitivno mišljenje spreminja procese v našem telesu in kdaj ter kako se zanj zavestno odločiti? Tudi z ogledom naše oddaje prihodnji teden!
Zemljina površina je sestavljena iz litosferskih plošč, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, zato se nenehno premikajo tla pod nami. Pred več sto milijoni let je bil na tej geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Gibanje litosferskih plošč je sicer počasno, vendar se tla pod nami premikajo še danes. Edini premiki, ki jih zaznamo, so potresi. Ti pa so obenem tudi posledice gibanja tal pod nami. In kako se danes gibljejo tla pod nami? Kam in kako hitro?
Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas?
Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni?
V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja?
V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku?
Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali.
Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo.
Neveljaven email naslov
