Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?
Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.
Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.
Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.
Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.
»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?
»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?
Pred več kot dvestotimi leti so meroslovci določili, da masa enega litra vode pri štirih stopinjah Celzija tehta en kilogram. Pozneje so ugotovili, da ta definicija zaradi različnih vplivov iz okolja ni najbolj natančna, zato so izdelali mednarodni prototipni kilogram – valj iz platine in iridija, ki ga hranijo pod tremi steklenimi zvonovi v trezorju Mednarodnega biroja za uteži in mere v Parizu. Vendar se je masa tudi tega kilograma skozi leta spreminjala. Po letih preračunavanja in testov v laboratorijih po vsem svetu bo naslednji teden fizični predmet zamenjal tako imenovani elektronski kilogram, to je kilogram, ki je določen s fizikalno konstanto. Kako so ga določili in kakšen dosežek je to?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih.
Neveljaven email naslov
