Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Decembra je Petrinjo na Hrvaškem stresel potres 8. do 9. stopnje po Evropski potresni lestvici. Kaj bi se zgodilo, če bi tako močan potres stresel Ljubljano? Približno 400 stavb bi bilo tako zelo poškodovanih, da ne bi bile več uporabne. Okoli 9400 stavb bi bilo zmerno poškodovanih in bi bile le začasno uporabne, več kot 150.000 stavb pa bi bilo lažje poškodovanih. Če bi se tak potres zgodil podnevi in med tednom, bi lahko povzročil približno 500 žrtev in kakih 1700 ranjenih. Strokovnjaki že 10 let razvijajo posebno orodje, s katerim lahko natančno napovedo posledice ob morebitnem potresu različnih magnitud na različnih krajih v Sloveniji. Na katerih informacijah temelji modeliranje potresov? Kako dobro smo pripravljeni na potrese?
Vaše gube bodo čez noč zglajene! Temni madeži bodo izginili in koža bo spet svetla, navlažena in obogatena s kisikom! Pore bodo zožene! Oglasi so polni izdelkov, ki obljubljajo neverjetno. Obstajajo losjoni, serumi, maske, olja, kisline, vitamini in tudi izvorne celice, polžja sluz, oglje, kisik ter celo diamanti. Po 30. letu vsako leto izgubimo odstotek kolagena, pomembne beljakovine, ki ohranja našo kožo mladostno. Ko kolagen izginja, se pojavijo gube.Za koliko lahko kreme upočasnijo staranje kože in zgladijo gube? V oddaji bomo s pomočjo znanosti in raziskav razkrili, katere so tiste sestavine in spojine, ki resnično učinkujejo in lahko spremenijo kožo.
V petek, 22. januarja je Agencija RS za okolje izdala naslednje opozorilo: Nevarnost snežnih plazov je v Južnih in Zahodnih Julijskih Alpah nad nadmorsko višino okoli 1600 m VELIKA, 4. stopnje, drugje pa večinoma ZNATNA, 3. stopnje. V visokogorju pričakujemo spontane srednje do velike plazove suhega snega. In v petek in soboto se je v gorskih predelih Slovenije sprožilo zares veliko snežnih plazov, ki so segli tudi do nižin, na Bovškem tako obsežni, kot jih ne pomnijo zadnjih 70 let. Kako dobro lahko napovedujemo plazove in kako dobro so raziskani?
V pristanišču v Kopru se morje najgloblje pri nas zajeda v celino, zato je to odličen strateški položaj za pristanišče. Toda pretovarjanje in skladiščenje tovora zelo obremenjujeta tla, in ta v Kopru za pristanišče niso najprimernejša. Kako je potekala njegova gradnja? Prva ladja je v Luki Koper pristala leta 1958. Od takrat se je pristanišče za nekajkrat povečalo in lani so tam privezali kar 1703 ladje. Koprska luka pa se bo še širila. Kako in kdaj bodo zgradili nov pomol? Kakšen pa je vpliv pristanišča na življenje v morju? Pričakovali bi, da pristaniška dejavnost negativno vpliva na tamkajšnje živali in rastline, a so raziskave pokazale prav nasprotno.
Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?
Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?
Teorija pričakovane koristi pravi, da človek pri sprejemanju ekonomskih odločitev maksimira koristi in minimizira stroške. Vendar se kdaj odločimo popolnoma v nasprotju s to teorijo. Kupimo obleko, klobuk ali kaj tretjega, česar ne potrebujemo in nikoli ne uporabimo. Vzroke za to raziskuje nevroekonomija, ki ugotavlja, da na naše ekonomske odločitve lahko vplivajo vreme, letni čas, dan v tednu, rezultati športnih tekem in celo naše fiziološke značilnosti, kot so razmerja na obrazu in hormoni. Kako zanesljive so te povezave in kako lahko razumemo njihovo medsebojno zvezo?
Munira Abdulla iz Združenih arabskih emiratov je leta 1991 doživela hudo prometno nesrečo in zaradi poškodb padla v komo. Po 27-ih letih se je zbudila iz kome, njene kognitivne in gibalne sposobnosti pa so zaradi dolgotrajne kome prizadete. Zakaj pademo v komo? Zakaj se nekateri iz kome zbudijo, drugi ne? Hrvaški nevrokirurg poskuša bolnike iz kome zbuditi z elektrostimulacijo različnih delov možganov z nevrostimulatorjem. Kako uspešen je pri tem? V primerih hudih poškodb možganov pa zdravniki sprožijo umetno komo. Tako je bilo tudi pri pisatelju Tadeju Golobu, ki se pred tremi meseci hudo poškodoval v gorah. Tadej Golob je že skoraj popolnoma okreval.
10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, bodo v Stockholmu podelili letošnje Nobélove nagrade. 27. novembra 1895 je namreč Alfred Nobel v svoji oporoki največji delež svojega premoženja namenil za nagrade tistim, ki so v preteklem letu največ prispevali človeštvu na področju fizike, kemije, fiziologije ali medicine, literature in miru – za Nobelove nagrade. Alfred Nobel je v oporoki še napisal: Moja izrecna želja je, da se pri podelitvi nagrad ne upošteva državljanstvo, temveč da se nagrada podeli najzaslužnejši osebi, ne glede na to, ali je Skandinavec ali ne. Prve nagrade so podelili leta 1901. Do danes je 551 Nobelovih nagrad prejelo 876 posameznikov in 28 organizacij. V oddaji bomo pogledali, za kakšne dosežke so bile podeljene letošnje nagrade za fiziologijo ali medicino, fiziko in kemijo.
Najdaljši cestni predor na svetu je s 24 km in pol norveški Laerdal. Najdaljši železniški predor na svetu je 57 km dolg predor Gotthard, ki poteka pod švicarskimi Alpami. Še daljšega tunel želi zgraditi Elon Musk. Njegov cilj je, da bi se potniki s podzemnim vlakom v 30 minutah pripeljali z vzhodne na zahodno obalo ZDA. Še vedno najdaljši slovenski predor je 3750 metrov dolg predor Karavanke, ki so ga zgradili pred 30 leti. Zdaj gradijo njegovo drugo cev. Bolj kot po dolžini pa slovenski predori v svetu odmevajo po svoji zahtevnosti. Kako gradimo tunele!
Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani? Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?
Po svetu obratuje okoli 450 jedrskih elektrarn. Ena izmed njih je naša jedrska elektrarna v Krškem. Ta na leto proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni približno 40 odstotkov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. Z jedrskimi elektrarnami pridobivamo električno energijo od leta 1957. Od takrat so se jedrski reaktorji spremenili in se še spreminjajo. Razvijajo jedrske elektrarne nove generacije, ki bodo proizvajale manj odpadkov, pa tudi male jedrske elektrarne z modularnimi reaktorji, ki bodo z elektriko oskrbovale na primer posamezno večje mesto. Razvijajo pa tudi nove vrste goriva. Ruska plavajoča jedrska elektrarna Akademik Lomonosov je prva in za zdaj edina delujoča z modularnim jedrskim reaktorjem. Kdaj jih bomo imeli več in kako bodo delovale?
Neveljaven email naslov
