Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Približno 60% poznanih nalezljivih bolezni med ljudmi so zoonoze. To so nalezljive bolezni, ki se z okužene živali prenašajo na človeka. Povzročitelji teh bolezni so virusi, bakterije, glive in zajedavci, ki v človeški organizem najpogosteje vstopijo z zaužitjem hrane, vode, prenesejo se skozi kožo z ugrizom okužene živali ali pikom insektov. Pogostost prenosa patogenih mikroorganizmov z živali na ljudi je vse večji. Še posebej nevarne so tiste, ki se ob prenosu z živali nato pospešeno širijo med ljudmi, kot so MERS, SARS in tudi COVID 19. Po nekaterih ocenah naj bi bile vsaj 3 od 4 novonastalih nalezljivih bolezni med ljudmi zoonoze. Zakaj pride do njih in ali jih bomo imeli vedno več?
Pesticide danes uporabljamo tako rekoč povsod, v industriji, gradbeništvu, prometu, higieni. Imamo jih v sredstvu za pomivanje posode, v kozmetiki, oblačilih. Pesticidi so velika skupina kemikalij, ki jih uporabljamo zato, da se znebimo škodljivcev na pridelkih, insektov v naših domovih, plevela, plesni in drugim nadležnih organizmom ali tistim, ki nam delajo škodo. Obstaja več kot tisoč aktivnih snovi, ki so registrirani kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo dobimo več tisoč različnih pesticidov, ki so danes na trgu. Zakaj in kje vse se srečujemo z njimi? Kdaj in za koga so pesticidi nevarni?
Semena pravega kostanja so zelo okusna, semena divjega kostanja pa so za ljudi neužitna, vendar zdravilna. Pripravki iz njih se med drugim uporabljajo kot zdravilo proti krčnim žilam. Čeprav so si plodovi pravega in divjega kostanja na videz zelo podobni, drevesi nista v sorodu. Divji kostanj je naše največje cvetoče drevo. Čeprav je bil pred 12.000 leti doma tudi pri nas, ga že stoletja uvažamo in zasajamo v parke, vrtove in drevorede. Uvozili pa smo tudi bolezen, ki mu grozi. Skorjemor je bakterijska okužba, ki povzroči odmrtje skorje in posušitev drevesa. Pomagajte odkriti okužena drevesa ter rešiti divji kostanj.
Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Potresne opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?
Virusi, bakterije in glive živijo povsod, tudi v zelo ekstremnih razmerah. Najdemo jih v vodi in zelo sušnih okoljih, v zemlji in zraku. Pri temperaturah od – 25 do 120 stopinj Celzija, v zelo kislih in bazičnih raztopinah. Živijo celo na dnu Marianskega jarka, na globini skoraj 11 kilometrov, kjer je tlak 1100 barov. Kako so se lahko prilagodile skoraj vse razmere? Nekateri med njimi so za nas nevarni, ker povzročajo bolezni, zato se želimo pred njimi zaščititi. Kako se lahko bojujemo proti mikroorganizmom? Kako se lahko bojujemo proti koronavirusu?
Današnji način življenja, nenehno hitenje, naporna in odgovorna služba, številne obveznosti, vse to nam lahko povzroča stres. Kratkotrajen stres je lahko koristen, dolgotrajen stres pa postopoma poškoduje možgane in lahko vodi v številne bolezni. Kako bi se lahko temu izognili? Nekateri znanstveniki menijo, da bi bila lahko rešitev cepivo proti negativnim posledicam stresa z bakterijo, ki je v zemlji. Več študij namreč pravi, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni tej koristni bakteriji, manj občutljivi za stres. Raziskave posttravmatske stresne motnje pri ameriških vojnih veteranih pa kažejo, da bi kot preventivo v ranljivejših poklicih lahko uporabili tudi ketamin. Ali bomo kdaj res dobili cepivo proti stresu?
Ko se enkrat naučimo voziti kolo, ne razmišljamo več o poganjanju, zavijanju in zaviranju. Vožnja postane avtomatizirana. Možgani namreč z avtomatiziranjem dejanj, ki jih večkrat ponavljamo, varčujejo z energijo. Kaj pa se zgodi, če kolo deluje drugače od navadnega? Možgane čisto zmedemo in veščine se morajo naučiti na novo. Zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli? Zakaj Angleži pijejo čaj ob petih, zakaj imajo Španci sredi dneva siesto in zakaj v tretjini držav vozijo po levi?
Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?
Leta 1846 so prvič na svetu v bližini mesta Baku, ki je takrat spadal pod Rusijo, zavrtali 21 metrov globoko, da bi našli nafto. Leta 1858 so v Pensilvaniji v ZDA začeli prvo ekonomsko črpanje nafte. Ko so se na začetku 20. stoletja pojavili prvi avtomobili, je poraba nafte narasla. Danes iz nje pridobivamo bencin, kurilno olje, kerozin, plastiko, oblačila, kozmetiko, celo zdravila ... In vsak dan na svetu porabimo 100 milijonov sodčkov nafte! Kakšne so zaloge nafte na svetu in kdaj nam je bo, če nam je bo, zmanjkalo?
Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.
Umetna inteligenca danes zna vedno več! Piše celo novinarske tekste in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek! Poleg tega odlično sesa, nam pomagajo pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo naš obraz in računalniki z nami igrajo šah. In nas premagajo! Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, v prihodnji oddaji pa bomo preverili, kako je v zadnjem desetletju napredovala. Razkrili bomo, kako danes znanstveniki s pomočjo umetne inteligence iščejo nova zdravila in kako se bodo samovozeča vozila v prihodnosti odločala med tem, koga rešiti pri morebitnih prometnih nesrečah. Predstavili bomo Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco in humanoidnega robota, ki ga urijo na inštitutu Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu oddaje, ki smo jo zaenkrat naredili še novinarji!
Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?
Neveljaven email naslov
