Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se enkrat naučimo voziti kolo, ne razmišljamo več o poganjanju, zavijanju in zaviranju. Vožnja postane avtomatizirana. Možgani namreč z avtomatiziranjem dejanj, ki jih večkrat ponavljamo, varčujejo z energijo. Kaj pa se zgodi, če kolo deluje drugače od navadnega? Možgane čisto zmedemo in veščine se morajo naučiti na novo. Zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli? Zakaj Angleži pijejo čaj ob petih, zakaj imajo Španci sredi dneva siesto in zakaj v tretjini držav vozijo po levi?
Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?
Leta 1846 so prvič na svetu v bližini mesta Baku, ki je takrat spadal pod Rusijo, zavrtali 21 metrov globoko, da bi našli nafto. Leta 1858 so v Pensilvaniji v ZDA začeli prvo ekonomsko črpanje nafte. Ko so se na začetku 20. stoletja pojavili prvi avtomobili, je poraba nafte narasla. Danes iz nje pridobivamo bencin, kurilno olje, kerozin, plastiko, oblačila, kozmetiko, celo zdravila ... In vsak dan na svetu porabimo 100 milijonov sodčkov nafte! Kakšne so zaloge nafte na svetu in kdaj nam je bo, če nam je bo, zmanjkalo?
Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.
Umetna inteligenca danes zna vedno več! Piše celo novinarske tekste in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek! Poleg tega odlično sesa, nam pomagajo pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo naš obraz in računalniki z nami igrajo šah. In nas premagajo! Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, v prihodnji oddaji pa bomo preverili, kako je v zadnjem desetletju napredovala. Razkrili bomo, kako danes znanstveniki s pomočjo umetne inteligence iščejo nova zdravila in kako se bodo samovozeča vozila v prihodnosti odločala med tem, koga rešiti pri morebitnih prometnih nesrečah. Predstavili bomo Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco in humanoidnega robota, ki ga urijo na inštitutu Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu oddaje, ki smo jo zaenkrat naredili še novinarji!
Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?
V zadnjih desetih letih je raziskovanje vesolja neverjetno napredovalo in doseglo številne uspehe. Prvič so zaznali gravitacíjske valove. Izjemen dosežek je bila tudi prva fotografija okolice črne luknje. Dobili smo 3D-zvezdno karto z milijardo zvezd. Še en velik dosežek pa je uspel satelitu Planck, ki je s teleskópom iskal odgovor na vprašanje, iz česa je sestavljeno naše vesolje. Prvi umetni Zemljin satelit je leta 1957 izstrelila Sovjetska zveza, pred desetimi leti pa je okoli Zemlje krožilo že približno 800 delujočih satelitov. Danes jih je že 2200, izstrelitev še 12.000 novih pa načrtujejo različne države. Med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi izstrelila prva dva svoja satelita. Vabljeni k oglédu oddaje Ugriznimo znanost.
Pred začetkom epidemije covida-19 je bilo nad našim planetom nenehno v zraku približno 10.000 zračnih plovil. Vsak dan jih je vzletelo približno 100 tisoč. Zdaj se je letalski promet skoraj ustavil. Kako se to kaže pri onesnaževanju? Letalska panoga naj bi k onesnaženju s toplogrednimi plini povprečno prispevala tri odstotke. Z letali pa smo se vozili vse več. Se bo letalski promet še povečeval in za koliko? Kaj bo to pomenilo za zrak, ki ga dihamo, in kaj za naš planet? Kaj lahko storimo? Letalske družbe na svoja letala nameščajo nove motorje, s katerimi lahko porabijo do 15 % manj goriva in tako tudi manj onesnažujejo. A ne onesnažujejo le letala. Dunajsko letališče obljublja, da bo do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Kako pa kaže ljubljanskemu letališču? Ugriznimo znanost.
V Sloveniji imamo 22 turističnih jam. Postojnsko in Škocjanske jame obiskujemo že več kot 200 let. V tem času si je lepote Škocjanskih jam ogledalo že skoraj 4 milijone, Postojnske jame pa skoraj 40 milijonov obiskovalcev. Žal pa jamski turizem ruši naravno stanje v jami. Z vnosom snovi, ki nastajajo zunaj jamskega ekosistema, in s posegi v kraške jame spreminjamo naravne procese in življenje v jami. Koliko obiskovalcev jame še lahko prenesejo, ne da bi ob tem utrpele hujše trajne posledice? Kaj lahko znanstveniki vidijo v tem obdobju, ko so bile jame skoraj dva meseca zaprte?
Sliši se neverjetno, ampak na Zemlji nam je začelo primanjkovati peska za gradnjo! V Dubaj so ga zato za gradnjo treh umetnih Palmovih otokov in nebotičnikov uvozili iz Avstralije, pa čeprav imajo svojega na pretek. Na Zemlji je toliko vrst peska, kolikor je vrst kamnin. Vendar ni vsak pesek dovolj dober za gradnjo. Na svetu gre v mešalce betona 30 milijard ton peska na leto, v Sloveniji pa vsako leto naredimo 10 ton betona na prebivalca. Ker je pesek za vodo druga najbolj uporabljana surovina na svetu, znanstveniki že dalj časa raziskujejo, kako bi ga nadomestili z že uporabljenim peskom iz gradbenih ruševin ali pa namesto njega uporabili nekatere industrijske odpadke, na primer jeklarske žlindre in livarske peske.
Ko začutimo nevarnost, naši možgani takoj pošljejo signale živčnemu sistemu, ki povzroči hitrejše bitje srca, hitro dihanje in zvišanje krvnega tlaka, kri pa se črpa v mišice. Tako se telo pripravi na reakcijo: beg ali boj! Strah je osnovno človekovo čustvo, ki je nastalo zato, da nas varuje. Toda zakaj nas je strah javnega nastopanja ali letenja z letalom? Nekatere ljudi je bolj, druge manj strah. 55-letna S. M. pa nikoli ne čuti strahu. Zato je bila predmet številnih raziskav, v katerih so znanstveniki ugotavljali, kateri deli možganov so odgovorni za strah. Neustrašne pa so postale tudi miši, ki so imele v možganih parazite. Namesto da bi pred mačko zbežale, so bile radovedne! Ali se strahu naučimo ali ga lahko podedujemo? In kako lahko strah premagamo?
V Postojnski jami sta se stepla mladička človeške ribice in Viktor je boj zapustil s poškodováno zadnjo nogo. Javnost je bila prvič priča nenavadnemu dogodku – regeneraciji okončine. Viktorju je noga namreč odpadla, v letu in pol pa mu je zrasla nova. Živali, ki so sposobne obnove delov telesa, ni malo. Če ploskega črva razrežemo na koščke, bo iz vsakega zrastel nov črv. Nekatere ribe so sposobne regenerirati plavuti, srce in celo možgane. Tudi človeško telo se neprenehoma obnavlja. Preživimo lahko, četudi nam odstranijo 80 odstotkov jeter. Jetra so se sposobna popolnoma obnoviti. Zraste nam nova konica prsta! Bi nam lahko nekoč zrastla tudi nova roka? Znanstveniki raziskujejo, kako bi znanje z živali prenesli na ljudi.
Neveljaven email naslov
