Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih?
Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?
Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke?
Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?
Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?
Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?
Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?
Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.
Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.
Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?
Neveljaven email naslov
