Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sevanja so povsod okoli nas. Sevamo tudi mi sami. Seva vsa naša električna napeljava, gospodinjski aparati in vsa komunikacijska sredstva. Sevajo oddajniki in sprejemniki signala, ki vam omogočajo, da nas gledate, in televizijski sprejemnik, na katerem nas gledate. In kako vsa ta sevanja vplivajo na nas?
Na svetu jih je preko 1400 vrst. So edini leteči sesalci. Sporazumevajo se z eholokacijo. V eni uri lahko pojedo do 500 žuželk. Odkar jih je irski pisatelj Bram Stoker v knjigi Drakula povezal z vampirji veljajo za krvosese. Medtem pa nekatere znanstvenike tako navdušujejo, da jim pravijo kar superzvezde znanosti. Številni raziskovalci po svetu skušajo razvozlati, kako netopirji kljubujejo zakonom aerodinamike, da tako hitro in agilno spremenijo smer leta praktično brez napora. Drugi skušajo pojasniti kompleksnost biosonarjev, tretji se poglabljajo v možgane netopirjev. Zakaj so netopirji tako posebni?
V Sloveniji imamo približno 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, nekateri med njimi so edini z neko boleznijo pri nas. Definicija redkih bolezni pravi, da so to bolezni, za katerimi zboli 1 človek od dva tisočih. Vendar strokovnjaki predvidevajo, da je redkih bolezni več kot 7000. Po ocenah ima kar od 6 do 8 odstotkov ljudi eno od redkih bolezni. V Evropi je tako 30 milijonov bolnikov. Redke bolezni so sicer res redke, toda skupno število bolnikov ni tako majhno. Pogosto so te bolezni kronične in ogrožajo bolnikovo življenje. Nekatere lahko povzročijo tudi smrt. Večinoma so neozdravljive, bolnik pa se z njimi spopada do konca življenja. Kako zdravniki, raziskovalci iščejo nove načine diagnosticiranja in zdravljenja?
V antičnih civilizacijah so uporabljali le 7 kovin iz celotnega periodnega sistema: železo, baker, srebro, zlato, živo srebro, kositer in svinec. V srednjem veku so jih uporabljali še dodatnih 5. V 20. stoletju pa smo začeli uporabljati že vse kovine iz periodnega sistema. Otroci, ki se rodijo danes, naj bi v svojem življenju potrebovali 60 g zlata, 200 kg cinka, 500 kg svinca, 500 kg bakra, 12 ton železove rude in še vsaj 20 ton drugih mineralnih surovin in kovin. Samo v telefonu imamo namreč več kot 50 različnih elementov, celo vrsto prevodnikov, polprevodnikov in izolatorjev za elektroniko, kovinske, nekovinske ter plastične materiale. Kje in kako bomo prišli do vseh teh mineralnih snovi?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oktobra lani so na dražbi gomoljik v italijanski Albi prodali 850 gramov težek beli tartuf. Zadnja ponudba je znašala 75.000 evrov. Vendar to ni najdražje prodani tartuf. Leta 2007 je milijarder Stanley Ho za dober kilogram težek beli tartuf odštel 200.000 evrov. Prav zato, ker so gomoljike ekonomsko tako zanimive, so tudi dobro raziskane. Poznamo njihova rastišča in pogoje za rast. Številne evropske države jih že tradicionalno gojijo, v Sloveniji pa so poskusi gojenja še v povojih. Zakaj ne moremo gojiti belega tartufa in zakaj je za iskanje gomoljik potreben pes? Kdaj se razvije značilna aroma gomoljike in zakaj se ta pogosto ne ujema z aromo na krožniku?
Pred približno 60-imi leti je na neki farmi v Angliji zaradi skrivnostne bolezni X poginilo več kot 100.000 puranov. Purane so hranili z arašidovo moko, v kateri se je zaredila plesen. Znanstveniki so pozneje vzrok smrti puranov pa pripisali presnovku plesni. Tako so odkrili strupene in potencialno smrtonosne snovi, ki jih tvorijo plesni, mikotoksine. Z mikotoksini se lahko srečamo tudi v našem domu, nevarni pa so tako za ljudi kot za živali.
Ko omenimo helij, pomislimo na balone, ki letijo po zraku, in na to, da nam spremeni glas. Toda helij je veliko pomembnejši. Brez njega ne delujejo naprave za magnetno resonanco. Pri svojih poskusih ga uporabljajo fiziki in z uporabo helija so odkrili Higgsov bozon. Vendar ta dragoceni vir izgubljamo. Vsako leto nam z Zemlje uide nepredstavljivih 175 milijonov kubičnih metrov helija. Po nekaterih ocenah bo helija čez približno 100 let na Zemlji zmanjkalo.
Čedalje bolj se zavedamo, da je zunanji zrak onesnažen. Kakšen pa je zrak v notranjih prostorih, v pisarnah, šolah, v naših domovih, kjer preživimo 90 odstotkov časa? Zadnje raziskave kažejo, da je zrak v notranjih prostorih celo do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. Kakšen zrak torej dihamo, kako vpliva na nas in kaj lahko naredimo, da bo manj onesnažen?
Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid? V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev. Meduze bi lahko pomagale tudi reševati težave z mikroplastiko v morju. Znanstveniki pa so našli še več uporabnih lastnosti meduz.
Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2000 in 3000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5000 leti in to približno 3000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko – slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno?
Ljudje smo odvisni od energije. Kako rešiti težave z vedno večjimi potrebami po njej? Ena izmed možnosti je fuzija. Zato Evropska unija, ZDA, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja in Japonska skupaj v Provansi v Franciji gradijo največji fuzijski reaktor na svetu, Iter. To je največji znanstveni projekt po Mednarodni vesoljski postaji Mir na svetu. Ob enem je to tudi eno večjih, zagotovo pa najzahtevnejše gradbišče na svetu. Gradnja Itra se je začela pred 11 leti, kje pa smo danes?
Neveljaven email naslov
