Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse, kar vnesemo v svoje telo, v nas pusti sledi. Tudi hrana in pijača imata svoj tako imenovani prstni odtis, ki deluje kot sledilo. Kako lahko z izotopsko analizo ogljika in dušika razvozlamo, da so v preteklosti moški jedli več rastlinske hrane kot mesa, ženske pa ravno obratno? Kako so znanstveniki iz najdene lobanje in 12 kosti odkrili, kam vse je ta človek potoval, čeprav niso mogli razvozlati, kdo sploh je? Sprehodili se bomo po sledeh hrane in tako odkrili, iz natančno katerega dela sveta prihaja neko živilo, kje po svetu se posameznik premika in kako dolgo ga je mama dojila. Pa tudi, kdaj smo ljudje začeli uživati kravje mleko.
Z leti postanemo vsi bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da smo tudi dementni. Vendar pa v svetu za demenco vsake tri sekunde zboli en človek. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah. Kako se razlikujeta starostna pozabljivost in demenca? Zakaj še vedno ne vemo, kaj povzroča to bolezen? Bolezen se razvije že dolgo, preden se pokažejo njeni prvi znaki. Ali bomo lahko s testiranji potencialne bolnike odkrili že veliko prej in to bolezen preprečili ali celo pozdravili? Upanje nam dajejo obetavna nova zdravila, pri razvoju katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki.
Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 je Mednarodni olimpijski komite izvedel kromosomsko testiranje in tako preveril spol pri 3387 atletinjah. Od teh jih je bilo osem pozitivnih na kromosom Y. Nad rezultati so bile presenečene tako ženske kot izvajalci testa. Katera biološka lastnost je bistvena, ko je oseba po nekaterih merilih za določitev spola moški, po drugih pa ženska? Kaj pravzaprav določa naš spol? So to zunanje in notranje genitalije, hormonalni status, kromosomska slika, sekundarne spolne značilnosti ali to, kako se nekdo počuti?
Kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad so našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem? Kaj je delala mumija v ljubljanskem kliničnem centru? Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih morajo znanstveniki odkriti, če želijo spoznati, kakšna sta bila v preteklosti svet in življenje v njem. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Če pa se sodelavci muzejev povežejo s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, z njihovo pomočjo lažje oživijo predmete in najdejo pravo zgodbo preteklosti. V oddaji bomo z mikroskopi, forenzičnimi preiskavami, žarki x in gama razkrivali preteklost.
Naše telo ima približno 40 bilijonov celic. Si predstavljate, da bi lahko spremljali procese prav v vsaki celici? To bi lahko bilo mogoče z enim izmed večjih znanstvenih dosežkov zadnjih let, vgradnjo laserja v človeško celico. Raziskovalcu Instituta Jožef Stefan Matjažu Humarju je pred dvema letoma v sodelovanju s korejskim kolegom uspelo vgraditi laser v človeško celico. Znanstvenika sta odkrila tudi, da se maščobne celice v našem telesu ob aktivaciji lahko spremenijo v laserje. Zakaj bi to odkritje lahko pomagalo pri diagnosticiranju in raziskavah rakavih celic? In kako bi lahko laserje uporabili kot črtne kode za označevanje celic? O laserjih v celici bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost.
Vinska sorta refošk na Primorskem daje vino refošk, na Krasu pa vinu iste trte pravimo teran. Teran je zaščiteno slovensko rdeče vino. S svojimi kemijskimi in senzoričnimi lastnostmi je odraz edinstvenega okolja, v katerem ga pridelujejo. In katere so prave senzorične lastnosti terana? Zakaj vsaka rdeča zemlja ni prava zemlja za teran? Teran je v zmernih količinah zdravilen. Nedavna raziskava je pokazala, da barvila rdečega grozdja, ki so glavni atribut vina Teran, preprečujejo staranje možganskih celic. Zakaj, izveste v oddaji Ugriznimo znanost.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na véliko izdelovali material, odporen proti visoki temperaturi in ognju. Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti se je uporabljal v približno 3000 izdelkih, med drugim tudi za izolacijo parnih cevi, turbin, kotlov in pečic. Nato se je njegova uporaba zaradi izjemne škodljivosti drastično zmanjšala. Vdihavanje s prostim očesom nevidnih, a naravnih vlaken, imenovanih tudi azbest, lahko povzroči hude bolezni, kot sta pljučni rak in azbestoza. Zato je danes uporaba azbesta v Evropi prepovedana. A to še ne pomeni, da danes ne moremo priti v stik z njim. Še vedno ga lahko najdemo v strehah, stenah, ceveh, kuriščih in drugih izdelkih, pa tudi v okolju. Kako nevarno je živeti z azbestom?
Letošnja suša je najhujša do zdaj – požgala je že od 30 do 60 odstotkov pridelkov. Obširnejše suše so se začele pojavljati po letu 1990. Prej jih ni bilo, zdaj jih je čedalje več. Zakaj? Podnebne spremembe povzročajo vse večje ekstreme in suša je zaradi zviševanja temperatur postala eden izmed glavnih spremljevalcev kmetijske pridelave. Kakšno škodo povzroča suša? Ali jo lahko napovemo? Kako bi se ji lahko izognili? Na Agenciji Republike Slovenije imajo enega od treh vodilnih centrov za upravljanje s sušo na svetu. Njegova naloga je izboljšati pripravljenost na sušo in zmanjšati posledice morebitnega pojava suše. Kako se lahko prilagodimo na sušo, izveste prihodnji teden v oddaji Ugriznimo znanost!
Če je ne bi redno vzdrževali, bi bila najvišja zgradba v Parizu po 128 letih verjetno le še spomin in ne več 300-metrski simbol industrijske dobe. Jekleno konstrukcijo Eifflovega stolpa namreč stalno napada naravni sovražnik, korozija. Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove kovinske prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?
Naj oblečem krilo ali hlače? Kaj naj skuham za kosilo? Naj otroku zvečer pustim ven ali ne? Vsakodnevno sprejemamo nešteto odločitev, od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zvečer zatisnemo oči. Nekatere odločitve so enostavne, druge izjemno pomembne, zadevajo lahko celo naše zdravje. Kaj vpliva na to, kako se bomo odločili? Največkrat se ne odločamo razumsko. Kako se odločamo, ko vemo, da nam odločitev lahko prinese dobiček in kako, ko imamo možnost izgube? Če vemo, kaj vpliva na naše odločitve, lahko s tem znanjem pripravimo ljudi, da se bodo odločali po naših željah. Odločite se za ogled oddaje Ugriznimo znanost!
Si predstavljate, da bi namesto kevlarja v neprebojnih jopičih uporabljali pajkovo svilo? To je bila namreč prva ideja uporabe pajkove svile. Tudi kirurgi bi nam lahko zašili rano s pajkovo svilo. Pajkova svila ima namreč odlične lastnosti: je 10x močnejša od kevlarja, 5x trpežnejša od jekla in 2x bolj elastična od najlona. Kako je mogoče, da je pajkova svila tako dober material, in kako bi lahko to izkoriščali? Težava je le v tem, da je ne znamo proizvajati! Znanstveniki so jo poskušali proizvajati s kozami, bolj obetaven pa je način pridobivanja z bakterijami. Bomo torej kmalu uporabljali pajkovo svilo?
Človek zmore pod vodo z enim vdihom zdržati več kot 11 minut. Brez uživanja tekočine pa je najdlje zdržal 18-letni Avstralec – pozabljen v zaporu ni pil kar 18 dni. Koliko časa pa lahko človek zdrži popolnoma brez hrane? Ob zadostnem vnosu tekočine naj bi bila zgornja meja tri tedne. A absolutni rekorder, Angus Barbieri je zdržal mnogo dlje, kar 382 dni. Kako mu je to uspelo? Kaj se zgodi s človekom, če strada, zakaj lačen postane jezen, kako lahko prehitro ponovno hranjenje po postu povzroči smrt ter ali lahko stradanje pomaga zdraviti raka?
Neveljaven email naslov
