Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zadržimo sapo in obraz potopimo v vodo, se v našem telesu zgodi nekaj neverjetnega – srce upočasni svoj utrip, kri se iz okončin preseli v osrednji del telesa, v mišicah nog in rok pride do krčev, krvna plazma se začne kopičiti v pljučni votlini, vranica začne izločati več rdečih krvničk in iz telesa se pospeši odvajanje vode. Zakaj se vse to zgodi in kako se s temi spremembami spopadajo potapljači na dih? Kaj naredi Samo Jeranko, aktualni svetovni podprvak v prostem potapljanju, da lahko pod vodo zdrži več kot 8 minut? In kako je uspelo italijanskemu najstniku, ujetemu pod vodo 42 minut, preživeti? O neverjetnem potapljaškem refleksu v tokratni oddaji Ugriznimo znanost!
Vsi, ki radi jemo krompir in pijemo vino, imamo najmanj dva sovražnika, koloradskega hrošča in ameriškega škržata. Ko ju zatiramo s kemičnimi pesticidi, škodujemo tudi okolju in sebi. Zato znanstveniki razvijajo alternativne, naravne in okolju bolj prijazne pristope zatiranja škodljivcev. Našli so način, kako ameriškemu škržatku preprečiti, da bi našel svojo družico in na svet spravil še več malih škodljivcev. S čim pa so pitali koloradskega hrošča, da se ta ni mogel več normalno razvijati? Tokrat bomo govorili o novih načinih, s katerimi bi lahko preprečili škodo na rastlinah zaradi škodljivcev.
Pred časom so z akcijo polivanja z ledeno vodo, ki so jo začeli bolniki z ALS, javnost osveščali o bolezni in zbirali denar za raziskavo te bolezni. Zdaj imamo že nekaj vzpodbudnih rezultatov z akcijo financiranih študij. Amiotrofična lateralna skleroza ali ALS je ena najbolj neizprosnih bolezni današnje dobe, človeku onemogoči sposobnost gibanja, hranjenja, komuniciranja in na koncu tudi dihanja. Najbolj znan bolnik je britanski fizik Stephen Hawking. Za bolezen ALS ne poznamo vzrokov, zato zanjo tudi nimamo učinkovitega zdravila. Naloge znanstvenikov so torej najti vzroke bolezni, razviti učinkovito zdravilo, obolelim pa omogočiti čim kakovostnejše življenje. Kako uspešni so, so maja predstavili na Evropskem kongresu o ALS v Ljubljani, kjer so predstavili tudi novo zdravilo. Kako deluje in kakšno upanje za bolnike je to zdravilo?
Večina med nami se zlaže 2 do 10 krat na dan. Laganje je del preživitvenega nagona, saj si z lažmi pomagamo, ko se počutimo ogrožene. Grki so pri ugotavljanju resnice merili pulz, Afričani so si podajali ptičje jajce in čakali, komu bo počilo, Kitajci pa so v ustih morali obdržati mokro pest riža. Naše laži izdaja sprememba v govorici telesa, ko lažemo pa se spremeni tudi možganska aktivnost. Zakaj so nekateri dobri lažnivci, drugi ne? Zakaj je pri otrocih laž veliko teže prepoznati kot pri odraslih? Kako temperatura na obrazu pokaže ali lažemo in kako kriminalisti s poligrafom odkrijejo nedolžne? Kako in kje vse se vidi, da človek ne govori resnice?
Gobe si najverjetneje predstavljate v gozdu ali na krožniku. Si lahko predstavljate, da bi gobe namesto stiropora izolirale vašo hišo? Ali da bi iz gob izdelovali storoporu podoben material? Ameriško podjetje namreč že vzgaja okolju prijazen industrijski material iz gob. Zdravilne lesne gobe oziroma njihove encime pa bi lahko uporabljali tudi v restavratorstvu za odstranjevanje strupenih premazov, s katerimi so včasih zaščitili umetniške slike.ih. Človek je v okolje vnesel več 10 tisoč sintetičnih kemikalij, mnoge od njih so strupene za okolje. S pomočjo gliv pa bi lahko tudi te snovi iz okolja učinkovito odstranili. O tem, kako mogočne so gobe in kako široka je njihova uporaba, bomo govorili v oddaji prihodnji četrtek. Vabljeni k ogledu.
Južnokorejski proizvajalec mobilnih telefonov je pred leti zaradi nevarne baterije odpoklical celo serijo mobilnih telefonov, ker je v njih eksplodiralo več baterij. Litij ionske baterije so baterije, ki jih uporabljamo najpogosteje – v prenosnih telefonih, električnih vozilih, ročnih orodjih, robotskih kosilnicah in medicinski opremi, zato je zelo pomembno, da so varne. Zakaj in kako nevarne so lahko baterije? Iz česa so sestavljene litij ionske baterije in kako se razlikujejo od baterij za enkratno uporabo. Katere so varnejše? Varnost baterij preverjajo posebne inštitucije. Pokazali vam bomo teste ki jih pri nas izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Videli boste, kaj se z baterijami zgodi, če so izpostavljene previsoki temperaturi, mehanskim udarcem in visokemu ali nizkemu tlaku.
Slovenija ima dva alpska ledenika. Ledeniki so velike ledene gmote, nastale pri temperaturah, ki so trajno prenizke, da bi ves sneg skopnel. Leta 1850 je led prekrival skoraj 4400 kvadratnih kilometrov Alp, do leta 2000 pa se je površina ledenikov zmanjšala na 2272 kvadratnih kilometrov – torej skoraj na polovico. Kaj nam pove dejstvo, da se ledeniki vse bolj tajajo? Kaj se dogaja z našima ledenikoma? Do kdaj ju bomo še imeli? To ugotavljajo slovenski geografi in geodeti, ki že 70 let z meritvami spremljajo Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto? Kako in kdaj ledeniki nastanejo, zakaj izginjajo ter kako se izmeri površina ledenika, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost.
Ledeniki, soline, puščave, kuhinja in kopalnica so okolja, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. Toda v njih so ekstremne razmere, v katerih lahko preživijo le nekateri organizmi. To so posebej prilagojeni organizmi, kot so bakterije, alge in glive. Glive so sposobne preživeti visoko sevanje, izjemno nizke ali vroče temperature, nihanje pH-vode in hranil in še marsikaj. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pri skoraj –200 stopinjah Celzija hranijo največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu. Ekstremne glive pa imamo tudi vsi v svojih domovih. Bi nas morale glive v gospodinjskih aparatih in na kuhinjskih površinah skrbeti? Kako lahko glive, ki jih imamo v kuhinji in kopalnici omejimo? Uničiti jih namreč ne moremo.
Skozi zgodovino je bila debelost dolgo časa statusni simbol, znak zdravja in le malo ljudi je bilo debelih. Danes je debelost stigmatizirana, debelost pa je postala resen svetovni problem, definirana je celo kot bolezen potrebna zdravljenja. Ali bi lahko bilo v maščobi karkoli koristnega? Znanstveniki so ugotovili, da je maščoba vir matičnih celic! V telesni maščobi se torej skrivajo celice, ki lahko rešijo življenje. Poleg tega je podkožna maščoba potrebna za normalno delovanje telesa. Kaj pa je zdrava meja?
Elektronska pošta, sporočila na pametnih telefonih, novice na internetu in na družbenih omrežjih – povsod se srečujemo z branjem in danes beremo celo največ v človeški zgodovini. Kako se znajti v tej gori besed in informacij? Bralna pismenost spada med pomembna znanja 21. stoletja. Kako poplava informacij in medijev vpliva na bralno pismenost? Kako se razlikuje branje elektronskih in tiskanih medijev? Raziskave kažejo, da imamo čedalje manjšo sposobnost osredotočenosti na to, kar beremo. Leta 2011 je naša pozornost v povprečju trajala 11 sekund, leta 2013 pa samo še 8 sekund. Kako bi lahko brali hitreje, kako bi lahko brali učinkoviteje?
Štirideset do petdeset Slovencev vsako leto potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga. Med 29 milijoni darovalcev z vsega sveta najdejo ustreznega darovalca za manj kot 30 ljudi. Zakaj je tako in kdo bi jim lahko rešil življenje? Najbolj ustrezni darovalci so po navadi ožji družinski člani, saj so si genetsko najbolj podobni. Kaj sploh so krvotvorne matične celice in zakaj jih potrebujemo? Kdaj in zakaj je presaditev teh celic edina možnost za preživetje? Kako se jih daruje? Spoznali boste Mileno in Tomaža, ki sta ozdravela prav zaradi presajenega kostnega mozga. Izvedeli pa boste tudi, kako lahko vsak od nas pomaga tistim, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic.
Vsakdanje osnovno gibanje, ki ga ima večina od nas za samoumevno, je za invalide preprosto nemogoče. S pomočjo eksoskeletov pa bi ti lahko ponovno hodili. Uporabni so tudi za ljudi, ki nimajo težav s hojo. Elektromehanska pomagala si človek lahko nadene in z njimi počne prej težko izvedljiva opravila. Kako eksoskeleti pomagajo delavcem v avtomobilski industriji, medicinskim sestram, da lažje prenašajo negibljive bolnike in kako vojakom, da nosijo več sto kilogramsko opremo? Kako jih uporabljajo bolniki po nevroloških poškodbah na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA in koliko energije bi lahko privarčevali z gleženjskim eksoskeletom iz Instituta Jožef Stefan?
Neveljaven email naslov
