Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec septembra je bil v okviru projekta Znanost na cesti prvi ''science slam'', znanstveni slam pri nas. Prvič so tak dogodek pripravili pred 10 leti v Darmstadtu v Nemčiji. Od takrat se je tekmovanje v znanosti hitro širilo še v druga nemška mesta in pozneje tudi v druge evropske države. »Science slam« je danes že zelo razširjena in priljubljena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostjo tako rekoč povsod. Gre za časovno omejeno poljudno podajanje znanstvene vsebine, ki ga ocenjujejo publika in žirija. V oddaji vam bomo predstavili nekaj mladih znanstvenikov, ki so se udeležili slama, in njihove raziskave.
Roka je najaktivnejši del človeškega telesa. Uporabljamo jo nenehno, zato je tudi zelo izpostavljena. Samo v Sloveniji izgubi roko od 10 do 20 ljudi na leto. Takrat se lahko kakovost življenja takega posameznika zelo spremeni. Tu pa nastopi znanost s sodobnimi bionskimi protezami. Strokovnjakom z dunajske univerzitetne klinike je v sodelovanju s Slovenci uspelo rekonstruirati intuitivno vodeno roko. Bionsko protezo jim je uspelo povezati z živčevjem, kar pomeni, da jo pacient upravlja kot pravo roko. Prvi so bili uspešne bionske rekonstrukcije deležni trije Avstrijci. Predstavljamo vam zgodbo enega izmed njih. Še naprednejše bionske roke pa lahko celo čutijo!
Septembra mineva točno 20 let od prvega zdravljenja z odvzetimi lastnimi celicami pri nas. Ljubitelj športa Jani Pogačnik si je pri smučanju hudo poškodoval koleno. Primarij Radosavljevič mu je predlagal revolucionaren postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami, ki ga je prinesel iz Švedske. Jani je bil tako prvi, ki so mu s tem postopkom obnovili tkivo, in regenerativna medicina v Sloveniji se je začela. Danes bi bil lahko postopek še drugačen. Z novo tehnologijo lahko v laboratoriju vzgojijo hrustanec kar iz pacientovih lastnih matičnih celic. Na IJS pa razvijajo posebne nosilce, na katere nanesejo matične celice. Tako dobimo hrustanec take oblike, kot jo potrebuje posamezen pacient.
V naši okolici rastejo rastline, ki se tako hitro širijo, da izpodrivajo domače vrste. Poleg tega povzročajo gospodarsko škodo, nevarne pa so tudi za nas. Ob stiku z njimi lahko dobimo hude opekline ali pa se celo zastrupimo. Najpogostejše so japonski dresnik, ambrozija, orjaški dežen in veliki pajesen. Te rastline je torej pametno odstraniti iz naše okolice. Kako lahko to naredimo? Ali še bolje, bi jih lahko izkoristili za kaj uporabnega? Znanstveniki imajo rešitev!
Meduze so na svetu že več kot 650 milijonov in so tako ene najstarejših živih bitij na Zemlji. Njihova rast se nikoli ne ustavi. Največja poznana vrsta lahko doseže premer dveh metrov in pol. Vrsta, ki ji pravijo tudi morska osa, ubije več ljudi na leto kot katero koli drugo morsko bitje. Velja za najbolj strupeno žival, njen strup pa človeka ubije v treh minutah. Meduze najdemo v približno 400 »mrtvih conah«, predelih oceana, ki so tako onesnaženi, da tam preživijo le meduze. Katere vrste meduz imamo v Sloveniji? In kaj nam pove njihova genska analiza? Zakaj so lahko nesmrtne in ali bodo kmalu zavzele ocean?
September 2007, Slovenijo je od Posočja do Savinjskih Alp zajelo močno deževje. Najhuje je bilo v Železnikih, Idriji, Cerknem in Škofji loki. Deroča voda je odnašala mostove in avtomobile, poplavljenih je bilo več stanovanjskih hiš in tovarn. Življenje je izgubilo 6 ljudi. V Sloveniji je zaradi poplav ogroženo okoli 15 % celotnega ozemlja države, na območju rednih poplav živi okoli 7 % prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa kar četrtina. Ali lahko znanost najde rešitev, da bomo brez poplav?
Bukev je najbolj razširjeno drevo v naših gozdovih. Računalniški modeli pa predvidevajo, da bomo čez 50 let imeli le še 30 % današnjih bukovih gozdov. Še slabša napoved velja za smreko. Po najbolj črnem scenariju bi lahko smreka povsem izginila z našega območja. Gozdovi pokrivajo več kot polovico našega ozemlja. Ta drevesa dnevno prečistijo milijarde kilogramov CO2 iz zraka in dajejo dom več kot 1100 vrstam rastlin in živali. Nedvomno bi bilo naše življenje brez gozda drugačno. Kako lahko rešimo naš gozd?
Na planetu Zemlja naj bi obstajalo približno 9 milijonov različnih vrst rastlin in živali. Vsako leto odkrijemo več tisoč novih vrst, a še vedno jih poznamo le 15 odstotkov. Kje se skrivajo neodkrite vrste in kako jih sploh odkrijemo? Slovenski biolog je na drugem koncu sveta našel novo vrsto pajka, ki plete mreže čez reke. Kdaj smo na zadnje odkrili novega sesalca? Koliko vrst človeka poznamo?
Leta 1895 je italijanski inženir Marconi na 100-metrski razdalji brezžično poslal Morsejev znak za črko s. Od takrat pa do danes se je brezžična komunikacija razširila na vsa področja našega življenja. Podatke oziroma informacije že torej več kot 100 let prenašamo brezžično. Zdaj pa se raziskovalci trudijo najti način, kako brezžično prenašati še električno energijo. Bomo res kdaj imeli elektriko brez žic?
V Vargasu v Venezueli je leta 1999 dva tedna neprestano deževalo. Zrušila se je gora in plazovi so s seboj odnesli več naselij, kar je terjalo 15 tisoč človeških žrtev. To je bil eden najhujših plazov v svetovnem merilu. V Sloveniji naj bi se do danes sprožilo med 7 in 10 tisoč zemeljskih plazov, kar četrtina jih ogroža prometno infrastrukturo ali druge objekte. Zakaj nastane plaz in kaj je pravzaprav tisto, kar ga sproži? Kako poteka ocenjevanje premikanja tal in ali se sploh da predvideti, da bo neko območje nevarno.
Naša hrana je užitna, dokler se na njej ne razvijejo mikroorganizmi. Obstaja veliko postopkov, ki zavirajo njihovo. Nekateri med njimi so že zelo stari. Znanstveniki pa so razvili novo tehniko, s katero bi lahko dosegli, da kruh ostane užiten tudi do 60 dni. Gre za posebno mikrovalovno pečico, ki v desetih sekundah uniči v kruhu spore, iz katerih se sicer razvije plesen. Kako še lahko premagamo mikroorganizme v boju za hrano? In kako nam prav mikroorganizmi pomagajo, da naša hrana postane dlje užitna?
Zvoki oblikujejo naše življenje. Njihovo oddajanje in sprejemanje nam omogočata, da se sporazumevamo, spoznavamo okolje, se orientiramo v prostoru in opravljamo različne dejavnosti, ki so potrebne za običajno življenje. Kaj pa bi se zgodilo, če bi človeka zaprli v tako imenovano gluho sobo, prostor, v katerem je popolna tišina? Je popolna tišina v naravi sploh mogoča? Ali gre le za to, da nekaterega zvoka naša ušesa in možgani ne morejo zaznati? Kako nam zvok lahko škoduje in kako nas lahko celo zdravi?
Neveljaven email naslov
