Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribe so izredno koristne za naš organizem in naj bi obsegale velik del našega jedilnika. Vendar ne, če so iz Tržaškega zaliva. Idrijca in Soča iz neaktivnega rudnika živega srebra v Idriji v Tržaški zaliv vsako leto prineseta tono in pol živega srebra. Na dnu zaliva ga je tako danes od 35 do 40 tisoč ton. Kaj to pomeni za ribe, ki živijo v njem, in kaj za nas, ki te ribe uživamo? Če živo srebro vstopi v naš organizem, lahko prizadene ledvice, pljuča ali možgane. Najhujša množična zastrupitev z živim srebrom je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem, ko so prebivalci jedli ribe iz morja, zelo onesnaženega z živim srebrom. Obolelo je več kot 12 tisoč ljudi, od tega jih je 750 umrlo. Kdaj je živo srebro lahko nevarno za nas? In zakaj ga torej še vedno imamo v amalgamskih zalivkah v zobeh?
V zadnjem stoletju se je temperatura na Zemlji povišala za skoraj stopinjo Celzija. Posledica tega je manj arktičnega ledu in za 20 cm višja gladina morij in oceanov. Glavni krivec za to je vse večja količina CO2 v ozračju. Ogljikov dioksid ni škodljiv, dokler ga v ozračju ni preveč, vendar ga je zaradi izpustov termoelektrarn in prometa čedalje več. Če ga bomo še naprej izpuščali s tako intenzivnostjo, lahko to prinese težko obvladljive posledice. Gladina morij se lahko do konca stoletja dvigne celo za 80 cm. Kako lahko rešimo ozračje pred škodljivimi učinki CO2?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Če jih ne bi bilo, bi bil naš avto brez motorja, električnega pomika stekel, zvočnikov, daljinskega zaklepanja… Mobilni telefon bi bil brez fotoaparata, zvočnika, ne bi vibriral in zvonil… Če damo skupaj kos lesa in zlitino kovine, se ne zgodi nič. Če položimo skupaj kos granita in zlitino kovine, se prav tako ne zgodi nič. Če pa vzamemo zlitino kovine in jo položimo poleg železove rude, se privlačita. To je magnetizem in to lastnost s pridom uporabljamo vsak dan. V gospodinjstvu imamo okoli 50 magnetov. V oddaji vam bomo pokazali, od kod izvira magnetizem in vam predstavili nekaj prav nenavadnih rab magnetov.
Osnovni gradnik vsakega živega organizma je celica. In celica ima membrano, ki uravnava pretok snovi v in iz celice in jo tako tudi ščiti pred zunanjimi vplivi. Včasih pa želimo v celico vnesti snovi, za ki za katere ne obstajajo transportni mehanizmi. Ko jemo zelenjavo ali meso, želijo naši encimi vstopiti v celice hrane, da iz njih dobijo čimveč hranljivih snovi. Ko želimo stisniti pomarančni sok, moramo predreti celično membrano. In ko želimo zdraviti tumorje, mora zdravilo priti v celico. Kako odpremo celico? Tehnologija, ki to zmore, je elektroporacija. Z njeno pomočjo lahko bolj učinkovito zdravimo tumorje, lahko iztisnemo več soka iz sadja, z njo lahko celo kuhamo.
Nemirnost, živahnost in navihanost otrok je nekaj povsem samoumevnega. Polni energije preizkušajo potrpežljivost staršev in učiteljev. Drugače pa je, ko ne gre več le za nemir, ampak za težave pri koncentraciji in pomnjenju, ki lahko prerastejo v nepremostljiv problem. Paleta takih težav se skriva v hiperkinetični motnji oz. motnji pozornosti s hiperaktivnostjo. S to motnjo se pri nas srečuje okrog 5 odstotkov otrok. Kaj so vzroki hiperaktivnosti? Ali vzroki za čedalje večje število otrok s težavami pozornosti ležijo v genetiki, okolju ali nekje vmes? Imajo možgani takih otrok kakšne posebnosti? Kako delujejo zdravila, s katerimi blažimo hiperkinetično motnjo?
Slovenski tenorist Ambroz Bajec Lapajne je pred dobrim letom med svojo operacijo tumorja na možganih pel Schubertov samospev Lahko noč. Posnetek se nam je zdel povsem neverjeten. Zato smo poizvedeli, zakaj kirurgi operarajo tumorje na možganih pri budnih bolnikih in kako je to doživljal Ambrož Bajec Lapajne. Z nami bodo nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak, nevrofiziater doc. dr. Blaž Koritnik, anesteziologinja as. mag. Jasmina Markovič Božic in seveda Ambrož Bajec Lapajne.
Vrtijo se delci v atomu, vrtijo se najmanjše celice v živih bitjih, vrtijo se planeti in zvezde in z Zemljo vred se vrtimo tudi ljudje – s kar 1600 kilometri na uro! Pa kljub temu vrtenje pravzaprav ni fiziološko gibanje - fiziološki so nagli obrati glave v levo ali desno, vrtenje pa je samo nadaljevanje teh gibov. Ker vrtenje človeka nima naloge, ki bi bila evolucijsko pomembna za preživetje, se temu gibanju nismo evolucijsko prilagodili. Kako se ljudje spopadamo z vrtenjem in kroženjem, kako tako gibanje vpliva na nas in zakaj otroci lažje prenašajo vrtenje?
Nenehne delovne obveznosti in hitenje nam povzročajo stres. Veliko je raziskav, ki to potrjujejo, dokazan pa je tudi negativen vpliv stresa na naše telo. In proti stresu nam pomaga oddih. Sproščen konec tedna, nekaj ur spanja ali daljše počitnice. Kako pa počitnice vplivajo na naše možgane? Se nam med počitnicami spočijejo in so potem spet pripravljeni na delo ali se polenijo? Ali lahko predolge počitnice našim možganom celo škodujejo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Začela se je sezona piknikov. Peka nad ognjem je najstarejša tehnika toplotne obdelave hrane, ki je še danes zelo priljubljena. To pa ne pomeni, da je ne moremo še izpopolniti. Tudi na to področje namreč vstopa znanost. V oddaji pa bomo odgovorili še na vprašanje, zakaj je Maillardova rekacija odgovorna, da dobi meso barvo in vonj in ali je res oglje tisto, ki da hrani značilno žar aromo.
Slabih 20 let nazaj je kapitan Charles Moore v Severnem Pacifiku po naključju našel največje svetovno smetišče, ki so ga nekateri zaradi njegove velikosti poimenovali kar osmi kontinent. N gre za pravo celino, ampak gosto juho plastičnih odpadkov, ki je tam nastala zaradi morskih tokov. Posledice tega onesnaževanja so grozljive. Živali plastiko zamenjajo za hrano in zaradi podhranjenosti umrejo. Še večjo nevarnost predstavlja mikroplastika. Prav z njo je slovensko morje še bolj onesnaženo kot severni Pacifik, ki je do zdaj veljal za najbolj onesnaženo morje na svetu. V našem morju naj bi plavalo tudi do milijonov mikrodelcev plastike na km2. Kako bi lahko očistili naše morje?
Neveljaven email naslov
