Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste zakinkali za volanom? Če spite manj kot pet ur na noč, imate petkrat večjo možnost, da boste zaradi zaspanosti povzročili prometno nesrečo. Zaspani so bili inženirji v černobilski jedrski elektrarni pred katastrofo leta 1986, pa tudi posadka na Titaniku in celo člani vesoljske odprave Challenger, ko je raketoplan z vso posadko takoj po vzletu razpadel. Neprespanost vpliva na možgane, ki so preutrujeni, da bi lahko nemoteno delovali. Med spanjem se možgani čistijo in celice obnavljajo. Prej bomo umrli od pomanjkanja spanca kot od pomanjkanja hrane. Stradate lahko dva tedna, človek brez spanca pa je najdlje zdržal 11 dni.
V petdesetih letih so se ljudje smejali 18 minut na dan, danes se povprečno smejimo le še pet minut dnevno. Čeprav se smejimo vsak dan, pa v resnici sploh ne vemo, zakaj. Zakaj se smejimo, kadar se nam zdi kaj smešno ali kadar nam je nerodno? Zakaj se smejimo, če nas kdo žgečka? Raziskave kažejo, da naj bi se 13-krat pogosteje smejali, kadar smo v skupini, kot če smo sami. Smeh ima veliko pozitivnih vplivov na naše telo. Kaj se ob smejanju dogaja v naših možganih? Ali se smejijo tudi živali?
Če bi se na Zemlji zaradi jedrskih nesreč ali eksplozij zelo povečalo nevarno radioaktivno sevanje, naj bi preživeli le ščurki. Ali so res med najbolj odpornimi organizmi proti radioaktivnem sevanju na Zemlji? Znanstveniki so odkrili mehanizme, ki omogočajo rastlinam, da uspevajo tudi v visoko radioaktivnih območjih. Na sevanje občutljivi so tudi materiali. Znanstveniki že znajo narediti takšne, ki jih lahko uporabljajo v okoljih z zelo povečanim sevanjem. Kako bi torej povečano sevanje vplivalo na ljudi, živali, rastline in na materiale?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ke vivu ĉiuj gentoj eksopirantaj pri la hor', ke trans la kontinentoj disput' el mondo estos for; en liber' ne barbar' ĉe limo estu nur najbar'! Tako v esperantu zveni Zdravljica. Konec 19. stoletja ga je zasnoval Poljak Ludvik Lazar Zamenhof z namenom, da bi postal mednarodni sporazumevalni jezik in tako olajšal komunikacijo med ljudmi. To mu ni uspelo, čeprav ga govori vedno več ljudi. V svetu je okoli 1000 umetnih jezikov. Zakaj sploh nastajajo umetni jeziki?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Bi radi obogateli? Pokazali vam bomo, kje in kako v Sloveniji najdete zlato. Zlato je izjemno redka kovina, od znanih pa je najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram zlata je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Skoraj vse zlato je na Zemljo prišlo z meteoriti, ki so naš planet bombardirali 200 milijonov let po njegovem nastanku. Če bi vse zlato, ki smo ga do danes izkopali, dali na kup, bi z njim lahko napolnili kocko s stranico, veliko 21 metrov. Polovico vsega tega zlata danes uporabljamo za izdelavo nakita, slaba polovica gre v naložbe, 10 odstotkov gre v industrijske, nekaj pa se ga uporablja za nenavadne namene. Verjamete, da lahko z njim celo zdravimo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ribe so izredno koristne za naš organizem in naj bi obsegale velik del našega jedilnika. Vendar ne, če so iz Tržaškega zaliva. Idrijca in Soča iz neaktivnega rudnika živega srebra v Idriji v Tržaški zaliv vsako leto prineseta tono in pol živega srebra. Na dnu zaliva ga je tako danes od 35 do 40 tisoč ton. Kaj to pomeni za ribe, ki živijo v njem, in kaj za nas, ki te ribe uživamo? Če živo srebro vstopi v naš organizem, lahko prizadene ledvice, pljuča ali možgane. Najhujša množična zastrupitev z živim srebrom je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem, ko so prebivalci jedli ribe iz morja, zelo onesnaženega z živim srebrom. Obolelo je več kot 12 tisoč ljudi, od tega jih je 750 umrlo. Kdaj je živo srebro lahko nevarno za nas? In zakaj ga torej še vedno imamo v amalgamskih zalivkah v zobeh?
V zadnjem stoletju se je temperatura na Zemlji povišala za skoraj stopinjo Celzija. Posledica tega je manj arktičnega ledu in za 20 cm višja gladina morij in oceanov. Glavni krivec za to je vse večja količina CO2 v ozračju. Ogljikov dioksid ni škodljiv, dokler ga v ozračju ni preveč, vendar ga je zaradi izpustov termoelektrarn in prometa čedalje več. Če ga bomo še naprej izpuščali s tako intenzivnostjo, lahko to prinese težko obvladljive posledice. Gladina morij se lahko do konca stoletja dvigne celo za 80 cm. Kako lahko rešimo ozračje pred škodljivimi učinki CO2?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Če jih ne bi bilo, bi bil naš avto brez motorja, električnega pomika stekel, zvočnikov, daljinskega zaklepanja… Mobilni telefon bi bil brez fotoaparata, zvočnika, ne bi vibriral in zvonil… Če damo skupaj kos lesa in zlitino kovine, se ne zgodi nič. Če položimo skupaj kos granita in zlitino kovine, se prav tako ne zgodi nič. Če pa vzamemo zlitino kovine in jo položimo poleg železove rude, se privlačita. To je magnetizem in to lastnost s pridom uporabljamo vsak dan. V gospodinjstvu imamo okoli 50 magnetov. V oddaji vam bomo pokazali, od kod izvira magnetizem in vam predstavili nekaj prav nenavadnih rab magnetov.
Neveljaven email naslov
