Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osnovni gradnik vsakega živega organizma je celica. In celica ima membrano, ki uravnava pretok snovi v in iz celice in jo tako tudi ščiti pred zunanjimi vplivi. Včasih pa želimo v celico vnesti snovi, za ki za katere ne obstajajo transportni mehanizmi. Ko jemo zelenjavo ali meso, želijo naši encimi vstopiti v celice hrane, da iz njih dobijo čimveč hranljivih snovi. Ko želimo stisniti pomarančni sok, moramo predreti celično membrano. In ko želimo zdraviti tumorje, mora zdravilo priti v celico. Kako odpremo celico? Tehnologija, ki to zmore, je elektroporacija. Z njeno pomočjo lahko bolj učinkovito zdravimo tumorje, lahko iztisnemo več soka iz sadja, z njo lahko celo kuhamo.
Nemirnost, živahnost in navihanost otrok je nekaj povsem samoumevnega. Polni energije preizkušajo potrpežljivost staršev in učiteljev. Drugače pa je, ko ne gre več le za nemir, ampak za težave pri koncentraciji in pomnjenju, ki lahko prerastejo v nepremostljiv problem. Paleta takih težav se skriva v hiperkinetični motnji oz. motnji pozornosti s hiperaktivnostjo. S to motnjo se pri nas srečuje okrog 5 odstotkov otrok. Kaj so vzroki hiperaktivnosti? Ali vzroki za čedalje večje število otrok s težavami pozornosti ležijo v genetiki, okolju ali nekje vmes? Imajo možgani takih otrok kakšne posebnosti? Kako delujejo zdravila, s katerimi blažimo hiperkinetično motnjo?
Slovenski tenorist Ambroz Bajec Lapajne je pred dobrim letom med svojo operacijo tumorja na možganih pel Schubertov samospev Lahko noč. Posnetek se nam je zdel povsem neverjeten. Zato smo poizvedeli, zakaj kirurgi operarajo tumorje na možganih pri budnih bolnikih in kako je to doživljal Ambrož Bajec Lapajne. Z nami bodo nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak, nevrofiziater doc. dr. Blaž Koritnik, anesteziologinja as. mag. Jasmina Markovič Božic in seveda Ambrož Bajec Lapajne.
Vrtijo se delci v atomu, vrtijo se najmanjše celice v živih bitjih, vrtijo se planeti in zvezde in z Zemljo vred se vrtimo tudi ljudje – s kar 1600 kilometri na uro! Pa kljub temu vrtenje pravzaprav ni fiziološko gibanje - fiziološki so nagli obrati glave v levo ali desno, vrtenje pa je samo nadaljevanje teh gibov. Ker vrtenje človeka nima naloge, ki bi bila evolucijsko pomembna za preživetje, se temu gibanju nismo evolucijsko prilagodili. Kako se ljudje spopadamo z vrtenjem in kroženjem, kako tako gibanje vpliva na nas in zakaj otroci lažje prenašajo vrtenje?
Nenehne delovne obveznosti in hitenje nam povzročajo stres. Veliko je raziskav, ki to potrjujejo, dokazan pa je tudi negativen vpliv stresa na naše telo. In proti stresu nam pomaga oddih. Sproščen konec tedna, nekaj ur spanja ali daljše počitnice. Kako pa počitnice vplivajo na naše možgane? Se nam med počitnicami spočijejo in so potem spet pripravljeni na delo ali se polenijo? Ali lahko predolge počitnice našim možganom celo škodujejo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Začela se je sezona piknikov. Peka nad ognjem je najstarejša tehnika toplotne obdelave hrane, ki je še danes zelo priljubljena. To pa ne pomeni, da je ne moremo še izpopolniti. Tudi na to področje namreč vstopa znanost. V oddaji pa bomo odgovorili še na vprašanje, zakaj je Maillardova rekacija odgovorna, da dobi meso barvo in vonj in ali je res oglje tisto, ki da hrani značilno žar aromo.
Slabih 20 let nazaj je kapitan Charles Moore v Severnem Pacifiku po naključju našel največje svetovno smetišče, ki so ga nekateri zaradi njegove velikosti poimenovali kar osmi kontinent. N gre za pravo celino, ampak gosto juho plastičnih odpadkov, ki je tam nastala zaradi morskih tokov. Posledice tega onesnaževanja so grozljive. Živali plastiko zamenjajo za hrano in zaradi podhranjenosti umrejo. Še večjo nevarnost predstavlja mikroplastika. Prav z njo je slovensko morje še bolj onesnaženo kot severni Pacifik, ki je do zdaj veljal za najbolj onesnaženo morje na svetu. V našem morju naj bi plavalo tudi do milijonov mikrodelcev plastike na km2. Kako bi lahko očistili naše morje?
Poleti smo bolj izpostavljeni UV sevanju Sonca. Naša koža se pred UV sevanjem brani s tvorbo kožnega pigmenta melanina, zaradi česar porjavimo. Nekaterim je porjavelost tako všeč, da obiskujejo solarije. Strokovnjaki nas že leta opozarjajo, da je izpostavljenost soncu in solarijem zelo nevarna. Svetovna zdravstvena organizacija je solarije celo uvrstila v skupino najbolj kancerogenih snovi, poleg azbesta in kajenja. Ali so samoporjavitvene kreme varne? Kako in ali sploh lahko zdravo porjavimo?
Narava je naredila več kot 10 tisoč primerkov popolnih letalnih naprav - ptic. Pri ptičih je prav vse prilagojeno letenju – skelet, mišice, prebavni trakt, gonade, krvni obtok, dihalni sistem. Prav zato človek nikoli ne bo mogel leteti enako kot ptice. Njihovo osvajanje neba občudujemo že stoletja in prav tako dolgo jih že poskušamo posnemati. Kako letijo ptice in kakšne ideje se trenutno razvijajo s posnemanjem ptic in njihovega letenja?
Tudi v kozarčku piva se skriva znanost. Pivo je tretja najpogostejša pijača na svetu, za vodo in čajem? V preteklosti je bilo pivo varnejše od vode, zato smo tudi mi zvarili pivo iz oporečne vode in dokazali, da je pivo iz nje popolnoma varno in celo okusno. Predstavili vam bomo še slovenske vrste hmelja, Slovenija je sicer na 5. mestu med pridelovalkami hmelja na svetu, in razložili, zakaj na pivu nastane pena.
Led, voda in vodna para so tri agregatna stanja iste snovi, ki jih vsi poznamo iz šole. Kaj bi nastalo, če bi plin še naprej segrevali? To je četrto agregatno stanje ali plazma. Iz plazme je 99 odstotkov vesolja, tudi Sonce in večina zvezd. Plazmo pa lahko vidimo tudi na zemlji, naravno nastane npr. pri streli in ognju, umetno pa pri proizvajanju energije v fuzijskem reaktorju. Kaj je plazma in za kaj vse se uporablja?
Neveljaven email naslov
