Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrtijo se delci v atomu, vrtijo se najmanjše celice v živih bitjih, vrtijo se planeti in zvezde in z Zemljo vred se vrtimo tudi ljudje – s kar 1600 kilometri na uro! Pa kljub temu vrtenje pravzaprav ni fiziološko gibanje - fiziološki so nagli obrati glave v levo ali desno, vrtenje pa je samo nadaljevanje teh gibov. Ker vrtenje človeka nima naloge, ki bi bila evolucijsko pomembna za preživetje, se temu gibanju nismo evolucijsko prilagodili. Kako se ljudje spopadamo z vrtenjem in kroženjem, kako tako gibanje vpliva na nas in zakaj otroci lažje prenašajo vrtenje?
Nenehne delovne obveznosti in hitenje nam povzročajo stres. Veliko je raziskav, ki to potrjujejo, dokazan pa je tudi negativen vpliv stresa na naše telo. In proti stresu nam pomaga oddih. Sproščen konec tedna, nekaj ur spanja ali daljše počitnice. Kako pa počitnice vplivajo na naše možgane? Se nam med počitnicami spočijejo in so potem spet pripravljeni na delo ali se polenijo? Ali lahko predolge počitnice našim možganom celo škodujejo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Začela se je sezona piknikov. Peka nad ognjem je najstarejša tehnika toplotne obdelave hrane, ki je še danes zelo priljubljena. To pa ne pomeni, da je ne moremo še izpopolniti. Tudi na to področje namreč vstopa znanost. V oddaji pa bomo odgovorili še na vprašanje, zakaj je Maillardova rekacija odgovorna, da dobi meso barvo in vonj in ali je res oglje tisto, ki da hrani značilno žar aromo.
Slabih 20 let nazaj je kapitan Charles Moore v Severnem Pacifiku po naključju našel največje svetovno smetišče, ki so ga nekateri zaradi njegove velikosti poimenovali kar osmi kontinent. N gre za pravo celino, ampak gosto juho plastičnih odpadkov, ki je tam nastala zaradi morskih tokov. Posledice tega onesnaževanja so grozljive. Živali plastiko zamenjajo za hrano in zaradi podhranjenosti umrejo. Še večjo nevarnost predstavlja mikroplastika. Prav z njo je slovensko morje še bolj onesnaženo kot severni Pacifik, ki je do zdaj veljal za najbolj onesnaženo morje na svetu. V našem morju naj bi plavalo tudi do milijonov mikrodelcev plastike na km2. Kako bi lahko očistili naše morje?
Poleti smo bolj izpostavljeni UV sevanju Sonca. Naša koža se pred UV sevanjem brani s tvorbo kožnega pigmenta melanina, zaradi česar porjavimo. Nekaterim je porjavelost tako všeč, da obiskujejo solarije. Strokovnjaki nas že leta opozarjajo, da je izpostavljenost soncu in solarijem zelo nevarna. Svetovna zdravstvena organizacija je solarije celo uvrstila v skupino najbolj kancerogenih snovi, poleg azbesta in kajenja. Ali so samoporjavitvene kreme varne? Kako in ali sploh lahko zdravo porjavimo?
Narava je naredila več kot 10 tisoč primerkov popolnih letalnih naprav - ptic. Pri ptičih je prav vse prilagojeno letenju – skelet, mišice, prebavni trakt, gonade, krvni obtok, dihalni sistem. Prav zato človek nikoli ne bo mogel leteti enako kot ptice. Njihovo osvajanje neba občudujemo že stoletja in prav tako dolgo jih že poskušamo posnemati. Kako letijo ptice in kakšne ideje se trenutno razvijajo s posnemanjem ptic in njihovega letenja?
Tudi v kozarčku piva se skriva znanost. Pivo je tretja najpogostejša pijača na svetu, za vodo in čajem? V preteklosti je bilo pivo varnejše od vode, zato smo tudi mi zvarili pivo iz oporečne vode in dokazali, da je pivo iz nje popolnoma varno in celo okusno. Predstavili vam bomo še slovenske vrste hmelja, Slovenija je sicer na 5. mestu med pridelovalkami hmelja na svetu, in razložili, zakaj na pivu nastane pena.
Led, voda in vodna para so tri agregatna stanja iste snovi, ki jih vsi poznamo iz šole. Kaj bi nastalo, če bi plin še naprej segrevali? To je četrto agregatno stanje ali plazma. Iz plazme je 99 odstotkov vesolja, tudi Sonce in večina zvezd. Plazmo pa lahko vidimo tudi na zemlji, naravno nastane npr. pri streli in ognju, umetno pa pri proizvajanju energije v fuzijskem reaktorju. Kaj je plazma in za kaj vse se uporablja?
Prestavili vam bomo dva izmed najbolj ohranjenih okostij dinozavrov na svetu, 150 milijonov let stara Daffi in Kana, ki sta trenutno v Trstu. Paleontologija je abeceda geologije in brez fosilnih najdb, med katere spadajo tudi dinozavri, ne bi mogli narediti geoloških kart. S pomočjo fosilov so namreč razkrili, kako se je naš planet razvijal, in kaj je bilo včasih na ozemlju današnje Slovenije. Pokazali vam bomo najpomembnejše najdbe fosilov na Slovenskih tleh.
Današnji otroci imajo ogromno igrač. Statistika pravi, da v Združenih državah Amerike predšolski otrok prejme v povprečju 70 novih igrač na leto. Ali otroci potrebujejo toliko igrač? Kakšne igrače so zanje najboljše? Starši menijo, da tiste, s katerimi se otroci tudi učijo, strokovnjaki pa, da preproste domišljijske igrače, ki od otroka zahtevajo večjo angažiranost. Igrače pa postajajo tudi pravi dosežki znanosti. Ali so otroci danes zaradi takih igrač pametnejši, kot smo bili mi?
Grafen imenujejo čudežni material, saj je izjemno lahek, prožen in trden. Z manj kot 10 grami grafena bi lahko pokrili celotno površino nogometnega igrišča. Obenem pa lahko tanka plast grafena zdrži težo slona na svinčnikovi konici. Na DVD lahko danes zapišemo 4,7 gigabytov podatkov, v prihodnosti pa bomo na kristalni disk lahko zapisali nepredstavljivih 30 terabytov podatkov. To sta le dva materiala, ki bosta spremenila našo prihodnost.
Neveljaven email naslov
