Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stvari, ki so manjše od debeline lasu, težko vidimo s prostim očesom. Vendar je prav njihovo poznavanje ključnega pomena za razvoj človeštva. Mikroskopi so primarno orodje znanosti. Če Robert Koch ne bi uporabljal mikroskopa, morda nikoli ne bi odkrili bacilov, ki povzročajo tuberkulozo in kolero. Brez mikroskopov ne bi vedeli, da je naše telo zgrajeno iz celic, da obstajajo geni, ne bi poznali atomske strukture materialov, ki spreminjajo in izboljšujejo naš vsakdan. Kako lahko vidimo nevidni svet?
Od mrtvih se da obuditi Michaela Jacksona, Freddieja Mercuryja, Tupaca druge zvezdniške izvajalce. Na koncertih leta po njihovi smrti so videti pristni. V resnici je to le navidezna resničnost - hologram, oziroma svetlobna projekcija. Nad svetom virtualne resničnosti se navdušujejo tudi Japonci, ki so ustvarili Miku Hatsune - japonski animirani idol z milijoni oboževalcev širom oble. Medtem pa svet preplavljajo izdelki, ki bodo obogatili našo resničnost. Bomo z njimi kmalu ujeti v lastnem umetnem svetu in slepi za zunanjo resničnost? Kaj so pravi hologrami, katerih rojstvo se je začelo že v 70. letih, kako se lahko z digitalnim poigrate sami doma in kateri so tisti pripomočki za virtualno resničnost, ki bodo kmalu spremenili svet?
Leta 1916 je Albert Einstein v svoji splošni teoriji relativnosti napovedal obstoj gravitacijskih valov. Ni pa verjel, da bomo gravitacijske valove lahko kdaj neposredno zaznali, saj merjenje njihovega šibkega signala zahteva nepredstavljivo natančnost. In prav to se je zgodilo. 14. septembra 2015 je znanstvenikom uspelo prvič zaznati gravitacijske valove. Kako so izmerili nekaj tako majhnega? Kaj sploh so gravitacijski valovi? Zakaj je to eno največjih odkritij sodobne astronomije in kako bo to vplivalo v nadaljnje raziskovanje vesolja?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Če človeku dandanes odpove notranji organ, lahko od darovalca dobi novega. Presaditi se da tudi okončine in obraz. Ljudem, priklenjenim na invalidski voziček, pa še vedno ne znamo pomagati. Morda bo kmalu drugače. Italijanski kirurg Sergio Canavero obljublja, da bo Rusu Valeriju Spiridonovu, ki mu je bolezen oslabila mišice v telesu, prihodnje leto presadil glavo na zdravo telo. Zamisel, da bi lahko odrezali glavo živemu človeku in jo premaknili na telo možgansko mrtvega darovalca, se zdi znanstvena fantastika. Kako bo Canavero izvedel ta poseg in kaj ta operacija pomeni za invalide s poškodbami hrbtenjače?
Slovenci smo poleg Madžarov in Južnih Korejcev edini, ki imamo redna merjenja gibalne učinkovitosti otrok in to že 30 let. Meritve SLOfit - športnovzgojnega kartona kažejo, kako se naše sposobnosti skozi čas spreminjajo. Po teh raziskavah sodeč otroci iz generacije v generacijo vse preveč sedijo. Sedeče šole in sedeči prosti čas sta privedla do tega, da premalo gibanja danes predstavlja enega glavnih razlogov za kronične bolezni. Gibalno neučinkoviti otroci pa zrastejo v gibalno neučinkovite odrasle. Pretirano sedenje namreč lahko vodi do tudi 9x slabše razvite koordinacije, slabšega ravnotežja in sposobnosti skakanja. Kakšni odrasli bodo današnji otroci?
Planet Devet so poimenovali deveti planet, ki naj bi se skrival na robu našega osončja - daleč za Plutonom. Imel naj bi maso desetih Zemelj, bil pa naj bi manjši od Neptuna. Zakaj pa tako velikega telesa še niso odkrili z vizualnimi opazovanji, če pa lahko človeštvo najde tisoče planetov zunaj Osončja? V našem osončju je sicer osem planetov – Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Desetletja je v njihovo družbo spadal še Pluton, leta 2006 pa so določili novo definicijo kaj naj bi planet bil. In Pluton od takrat to ni več. V oddaji boste izvedeli vse o novem devetem planetu, pa tudi kaj planet pravzaprav je ter kako se planete raziskuje in odkriva.
41 letnemu ameriškemu gasilcu Patricku Hardisonu je leta 2001 požar poškodoval obraz in kljub 71-im operacijam je njegov obraz ostal velika brazgotina. Danes ima Patrick novi obraz, ki ga je prejel od mrtvega darovalca. Kako poteka presaditev obraza in ali se človek po njej sploh še lahko nasmehne? Obraz ima sicer največjo paleto mišic v človeškem telesu - 43 obraznih mišic je neposredno povezanih z obraznimi čustvi, ljudje pa smo sposobni narediti 10.000 unikatnih obraznih izrazov. Kako in zakaj se je človeški obraz razvijal skozi tisočletja?
Svet se trenutno bori proti virusu ZIKA, še vedno pa imamo tudi zelo nalezljive in nevarne bolezni, ki jih prenašajo paraziti. In lanske Nobelove nagrade za medicino so bile podeljene znanstvenikom, ki so omogočili velik napredek pri zdravljenju bolezni, ki jih povzročajo paraziti. Paraziti so lahko povsod okoli nas, v zemlji, hrani, vodi, imajo jih lahko naši hišni ljubljenčki. V Sloveniji se s paraziti najpogosteje srečajo otroci. V svojem črevesju imajo zelo majhne podančice, ki niso nevarne, so bolj nadloga. Najpogostejši parazit pri nas je toksoplazma gondii, ki ga prenašajo mačke. Bolezen, ki jo povzroča, je lahko zelo nevarna za nosečnice in novorojenčke. In tudi bolezen, ki je v vsej zgodovini ubila največ ljudi, povzročajo paraziti. Malarija ogroža več kot 3 milijarde ljudi po svetu, 300 do 500 milijonov jih zboli, za njenimi posledicami pa umre več kot pol milijona ljudi letno.
Zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre več kot 2 milijona. Najbolj ogroženi so kronični bolniki in majhni otroci. Delci PM10, kot jim strokovno pravimo, vplivajo na dihala, srce in ožilje. Zato bi morali v dneh, ko so koncentracije delcev zvišane, omejiti fizično dejavnost na prostem. A kateri so tisti dnevi , ko je zrak bolj onesnažen? Kako onesnažen je zrak v Sloveniji in kako bi si lahko za eno leto podaljšali življenjsko dobo bomo razkrili prihodnji teden, ko bomo raziskovali tudi vzroke za nastanek delcev PM10 in njihove posledice.
Želim otroka s svetlimi očmi in temnimi lasmi. Naj bo moškega spola in ko odraste, želim da je visok 188 centimetrov, športne postave, visoko inteligenten in brez dednih bolezni. Tako bomo morda v prihodnosti lahko izbirali lastnosti svojega otroka, ki nam ga bodo v laboratoriju oblikovali s pomočjo sprememb v genih. Kaj pa je sedanjost? Danes gensko spreminjamo komarje, da ne morejo prenašati malarije, gensko spreminjamo prašiče, da so lahko naše domače živali, gensko spreminjamo pse, da so hitrejši in močnejši. Pred kratkim pa je kitajskim znanstvenikom uspelo s posebno novo tehniko za urejanje genov spremeniti genetski zapis v človeških zarodkih.
Kepler je leta 1611 objavil prvo znanstveno delo povezano s snegom, O šesterokotni snežinki. Ukičiru Nakaju je 1930 v laboratoriju uspelo s sistematičnim spreminjanjem temperature in nasičenosti zraka narediti vse v naravi najdene oblike snežink. Pa vendar še danes znanstveniki ne razumejo popolnoma nastanka in rasti snežnih kristalov. Ko govorimo o snegu, velikokrat omenjamo rekorde. V Sloveniji je snežna odeja največ merila 22. aprila 2001, in sicer 7 metrov na Kredarici. O rekordih, o umetnem snegu in o tem, kako sneg ohraniti pri visokih temperaturah in ga stopiti pri nizkih bomo govorili v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov
