Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet se trenutno bori proti virusu ZIKA, še vedno pa imamo tudi zelo nalezljive in nevarne bolezni, ki jih prenašajo paraziti. In lanske Nobelove nagrade za medicino so bile podeljene znanstvenikom, ki so omogočili velik napredek pri zdravljenju bolezni, ki jih povzročajo paraziti. Paraziti so lahko povsod okoli nas, v zemlji, hrani, vodi, imajo jih lahko naši hišni ljubljenčki. V Sloveniji se s paraziti najpogosteje srečajo otroci. V svojem črevesju imajo zelo majhne podančice, ki niso nevarne, so bolj nadloga. Najpogostejši parazit pri nas je toksoplazma gondii, ki ga prenašajo mačke. Bolezen, ki jo povzroča, je lahko zelo nevarna za nosečnice in novorojenčke. In tudi bolezen, ki je v vsej zgodovini ubila največ ljudi, povzročajo paraziti. Malarija ogroža več kot 3 milijarde ljudi po svetu, 300 do 500 milijonov jih zboli, za njenimi posledicami pa umre več kot pol milijona ljudi letno.
Zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre več kot 2 milijona. Najbolj ogroženi so kronični bolniki in majhni otroci. Delci PM10, kot jim strokovno pravimo, vplivajo na dihala, srce in ožilje. Zato bi morali v dneh, ko so koncentracije delcev zvišane, omejiti fizično dejavnost na prostem. A kateri so tisti dnevi , ko je zrak bolj onesnažen? Kako onesnažen je zrak v Sloveniji in kako bi si lahko za eno leto podaljšali življenjsko dobo bomo razkrili prihodnji teden, ko bomo raziskovali tudi vzroke za nastanek delcev PM10 in njihove posledice.
Želim otroka s svetlimi očmi in temnimi lasmi. Naj bo moškega spola in ko odraste, želim da je visok 188 centimetrov, športne postave, visoko inteligenten in brez dednih bolezni. Tako bomo morda v prihodnosti lahko izbirali lastnosti svojega otroka, ki nam ga bodo v laboratoriju oblikovali s pomočjo sprememb v genih. Kaj pa je sedanjost? Danes gensko spreminjamo komarje, da ne morejo prenašati malarije, gensko spreminjamo prašiče, da so lahko naše domače živali, gensko spreminjamo pse, da so hitrejši in močnejši. Pred kratkim pa je kitajskim znanstvenikom uspelo s posebno novo tehniko za urejanje genov spremeniti genetski zapis v človeških zarodkih.
Kepler je leta 1611 objavil prvo znanstveno delo povezano s snegom, O šesterokotni snežinki. Ukičiru Nakaju je 1930 v laboratoriju uspelo s sistematičnim spreminjanjem temperature in nasičenosti zraka narediti vse v naravi najdene oblike snežink. Pa vendar še danes znanstveniki ne razumejo popolnoma nastanka in rasti snežnih kristalov. Ko govorimo o snegu, velikokrat omenjamo rekorde. V Sloveniji je snežna odeja največ merila 22. aprila 2001, in sicer 7 metrov na Kredarici. O rekordih, o umetnem snegu in o tem, kako sneg ohraniti pri visokih temperaturah in ga stopiti pri nizkih bomo govorili v tokratni oddaji.
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste zakinkali za volanom? Če spite manj kot pet ur na noč, imate petkrat večjo možnost, da boste zaradi zaspanosti povzročili prometno nesrečo. Zaspani so bili inženirji v černobilski jedrski elektrarni pred katastrofo leta 1986, pa tudi posadka na Titaniku in celo člani vesoljske odprave Challenger, ko je raketoplan z vso posadko takoj po vzletu razpadel. Neprespanost vpliva na možgane, ki so preutrujeni, da bi lahko nemoteno delovali. Med spanjem se možgani čistijo in celice obnavljajo. Prej bomo umrli od pomanjkanja spanca kot od pomanjkanja hrane. Stradate lahko dva tedna, človek brez spanca pa je najdlje zdržal 11 dni.
V petdesetih letih so se ljudje smejali 18 minut na dan, danes se povprečno smejimo le še pet minut dnevno. Čeprav se smejimo vsak dan, pa v resnici sploh ne vemo, zakaj. Zakaj se smejimo, kadar se nam zdi kaj smešno ali kadar nam je nerodno? Zakaj se smejimo, če nas kdo žgečka? Raziskave kažejo, da naj bi se 13-krat pogosteje smejali, kadar smo v skupini, kot če smo sami. Smeh ima veliko pozitivnih vplivov na naše telo. Kaj se ob smejanju dogaja v naših možganih? Ali se smejijo tudi živali?
Če bi se na Zemlji zaradi jedrskih nesreč ali eksplozij zelo povečalo nevarno radioaktivno sevanje, naj bi preživeli le ščurki. Ali so res med najbolj odpornimi organizmi proti radioaktivnem sevanju na Zemlji? Znanstveniki so odkrili mehanizme, ki omogočajo rastlinam, da uspevajo tudi v visoko radioaktivnih območjih. Na sevanje občutljivi so tudi materiali. Znanstveniki že znajo narediti takšne, ki jih lahko uporabljajo v okoljih z zelo povečanim sevanjem. Kako bi torej povečano sevanje vplivalo na ljudi, živali, rastline in na materiale?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ke vivu ĉiuj gentoj eksopirantaj pri la hor', ke trans la kontinentoj disput' el mondo estos for; en liber' ne barbar' ĉe limo estu nur najbar'! Tako v esperantu zveni Zdravljica. Konec 19. stoletja ga je zasnoval Poljak Ludvik Lazar Zamenhof z namenom, da bi postal mednarodni sporazumevalni jezik in tako olajšal komunikacijo med ljudmi. To mu ni uspelo, čeprav ga govori vedno več ljudi. V svetu je okoli 1000 umetnih jezikov. Zakaj sploh nastajajo umetni jeziki?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Bi radi obogateli? Pokazali vam bomo, kje in kako v Sloveniji najdete zlato. Zlato je izjemno redka kovina, od znanih pa je najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram zlata je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Skoraj vse zlato je na Zemljo prišlo z meteoriti, ki so naš planet bombardirali 200 milijonov let po njegovem nastanku. Če bi vse zlato, ki smo ga do danes izkopali, dali na kup, bi z njim lahko napolnili kocko s stranico, veliko 21 metrov. Polovico vsega tega zlata danes uporabljamo za izdelavo nakita, slaba polovica gre v naložbe, 10 odstotkov gre v industrijske, nekaj pa se ga uporablja za nenavadne namene. Verjamete, da lahko z njim celo zdravimo?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Neveljaven email naslov
