Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali kdaj odprete bombonjero in ne odnehate jesti, dokler pred vami ne ostane le prazna škatla? Po zaužitju sladke jedi se vsaj nekaj časa počutimo dobro. Uživanje sladkorja namreč spodbudi izločanje živčnih prenašalcev serotonina in dopamina, ki nas pomirjata in izboljšujeta razpoloženje. Sladkor pa ima tudi negativne plati. Od njega smo lahko odvisni. Zaradi visoke kalorične vrednosti je eden izmed pomembnih krivcev za debelost. Diabetiki ga ne smejo uživati. Da bi se izognili negativnim vplivom sladkorja, smo ustvarili umetna sladila. Kako se ta razlikujejo od naravnega sladkorja? Ali lahko umetni sladkor uživamo neomejeno? Kje najdemo umetna sladila in ali so res popolnoma varna za naše zdravje?
Dokazano je že, da so v jezerih, rekah in tudi v naši pitni vodi ostanki zdravilnih učinkovin. Ker ljudje dočakamo čedalje višjo starost, nas v starosti spremlja vse več bolezni. Zato se povečuje uporaba zdravil. Starejši v povprečju jemljejo od 5 do 10 zdravil na dan. Težava pa je, da del zdravilnih učinkovin pride v okolje. Tam se njihova vloga spremeni. Njihovo delovanje ni več koristno, ampak škodljivo. Zdravilne učinkovine postanejo v okolju onesnažila. Kako sploh lahko ostanki zdravil pridejo v okolje in kako vplivajo na živali pa tudi na nas?
V Sloveniji oživljamo ovčjerejo in spet se kaže potreba po pastirskih psih. Eden izmed njih bi lahko bil kraševec ali kraški ovčar. To je slovenska avtohtona pasma psa, ki je k nam prišel s pastirskimi nomadskimi plemeni z Balkana in tako v preteklosti varoval ovce. Ko se je zmanjšala ovčjereja in s tem potreba po čuvanju ovac, se je zmanjšalo tudi število kraševcev. Danes je kraševec ogrožena pasma, saj jih živi le še okoli 900! Jih bomo lahko s pomočjo znanosti rešili? Ali bi lahko kraševci spet čuvali ovce?
Slovenci smo po inteligentnosti na 11. mestu. Tja nas je postavila raziskava, ki je sestavila lestvico 80 držav z najvišjim in najnižjim povprečnim količnikom njihovih prebivalcev. Naš povprečni IQ naj bi bil 96, kar nas uvršča med povprečno inteligentne. Meja genialnosti naj bi bila pri vrednosti 148, kar omogoča vstop v društvo superpametnih – Menso. Kaj sploh pomeni biti nadpovprečno inteligenten? In kako se inteligentnost izmeri? Kaj pravzaprav določa našo inteligentnost in ali lahko nanjo vplivamo sami? Ko je umrl Albert Einstein, so patologi njegove možgane temeljito proučili pod mikroskopom, da bi odkrili skrivnost njegove izjemne inteligence. Kaj so odkrili?
Naš svet sestavljajo majhni delci. Večino jih že poznamo, vendar imamo dokaze, da obstajajo tudi delci, ki jih še nismo odkrili. Zato, da bi jih spoznali, so znanstveniki zgradili neverjetne naprave, polne natančnih instrumentov, pospeševalnike, v katerih iščejo manjkajoče delce, osnovne gradnike našega vesolja. To so objekti presežkov in tudi v njih se dogajajo ekstremne stvari. Pospeševalniki spadajo med največje objekte na Zemlji. V njih sta bili doseženi najvišja in najnižja temperatura na Zemlji ter tudi izredno nizek tlak. Spoznali bomo dva izmed najpomembnejših pospeševalnikov na svetu in govorili o tem, kaj pravzaprav znanstveniki delajo v njih in kaj od tega lahko uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju.
Holesterol je ena najbolj raziskanih malih molekul v biologiji. Za njene raziskave je bilo podeljenih kar 13 Nobelovih nagrad. Kljub temu pa še danes ne vemo vsega o njej. Vemo, da je nujno potrebna za življenje, ko pa so njene vrednosti nad dopustno mejo, postane eden največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov. Kar dve tretjini odraslih Slovencev med 35. in 70. letom ima povišan holesterol. Kaj to pomeni? Za katerimi boleznimi lahko zbolimo, če imamo preveč holesterola?
Možgani naj bi bili najbolj zapletena stvar v vesolju. Odkar se je razvilo človeštvo, se je velikost človeških možganov podvojila. V zadnjih petih letih smo se o naših možganih naučili več, kot prej v 5 tisoč letih. Nova odkritja pa se vrstijo eno za drugim. Lansko leto so znanstveniki identificirali predel možganov, ki sproža učinek placeba. S tem odkritjem se odpirajo nove možnosti za zdravljenje kroničnih bolečin. Odkrili pa so tudi del možganov, ki nadzira lov, ter našli način, kako ga vklopiti in izklopiti. Predstavili bomo ti odkritji in pojasnili, kako bi se zaradi njiju lahko spremenilo naše življenje.
V Sloveniji imamo več kot 1000 krmišč. Namenjena so predvsem medvedom, jelenjadi in divjim prašičem, redno pa jih obiskuje še več kot 15 drugih različnih živalskih vrst. Lovci jim vsako leto pripravijo več ton krme. Zakaj sploh krmimo divje živali? In ali krmljenje pozitivno vpliva nanje? V Severni Ameriki in večjem delu Evrope je krmljenje medvedov prepovedano. Slovenski medvedi, posebej so opazovali medvede Ano, Evo in Nejca, pozimi v svojem brlogu preživijo skoraj polovico manj časa kot medvedi drugod. Zakaj v Sloveniji vsako leto odstrelimo 90 medvedov in več tisoč divjih prašičev?
Leto 2016 je bilo za eno sekundo daljše. Ura je ob 23:59 pokazala namesto 59 kar 60 sekund. Čas smo si zamislili ljudje, vezan pa je na gibanje Zemlje okoli Sonca, na dan in noč ter na letne čase. Zakaj je dan dolg ravno 24 ur in zakaj ima ura 60 minut? Enoten čas je bil potreben, ko se je začel železniški promet. Ampak takrat ure niti približno niso bile tako točne, kot danes. Danes imamo najbolj točne ure na svetu, ki se zmotijo za eno sekundo v nekaj milijonih let. To so atomske ure, eden najbolj izjemnih dosežkov znanosti in tehnologije. Zakaj pravzaprav porebujemo tako točćne ure? Na te ure se zanašajo delovanje interneta, sistemov GPS, oddajanje radijskih in televizijskih valov in bančne transakcije. Ampak znanstveniki razvijajo šenatančnejšre ure. O tem, zakaj potrebujemo tako natančno merjenje časa, bomo govorili v oddaji Ugriznimo znanost!
Antibiotiki rešujejo na milijone življenj. Brez njih bi nas pokopale običajne bakterijske okužbe pa tudi presaditve organov ne bi bile mogoče. Toda bolj ko jih uporabljamo, manj učinkoviti postajajo, saj se bakterije proti njim naučijo razviti odpornost. Septembra lani je v Združenih državah Amerike umrla bolnica, ki se je v Indiji okužila s superbakterijo klebsiella pneumonie. Zdraviti so jo poskušali s kar 26-imi različnimi antibiotiki, vendar je bila bakterija odporna proti prav vsem. Svet se vse pogosteje srečuje s tako imenovanimi superbakterijami, ki vsako leto ubijejo okoli 700 tisoč ljudi. V desetih letih lahko pričakujemo več smrti zaradi superbakterij kot zaradi raka. Zadnji antibiotik, ki je prišel na police lekarn, so odkrili leta 1984. Zakaj je izjemno težko najti nove? Znanstveniki sestavine za antibiotike iščejo v zemlji, na dnu oceanov in celo v človeških nosovih. In kako uspešni so znanstveniki? Predstavili vam bomo nekaj potencialnih novih antibiotikov.
Dober les že znamo izkoriščati. Nove raziskave pa nam bodo dale odgovore na vprašanje, kako izkoristiti še odpaden les, ki še vedno vsebuje znatne količine celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktov. Že danes znamo iz tega narediti prehranska dopolnila, zaščitne premaze, lepila, izolacijske materiale, trdne biorazgradljive plastične materiale, arome… Z boljšim izkoristkom lesa bi tako lahko nadomestili številne izdelke, ki jih pridobivamo iz fosilnih virov. Tako pa bi lahko tudi zmanjšali našo odvisnosti od nafte.
V prvi oddaji novega leta se bomo še enkrat ozrli v preteklo leto. Kaj je bilo najpomembnejše, najzanimivejše ali najobetavnejše na področju znanosti? Predstavili vam bomo nekaj najodmevnejših slovenskih znanstvenih dosežkov v letu 2016. Skupini znanstvenikov Kemijskega inštituta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je uspelo najti gen za vitkost. Na Inštitutu Jožef Stefan so odkrili novo vrsto spominskega elementa in dosegli svetovni hitrostni rekord optičnega elementa, kar bo oboje lahko po dolgem času spet omogočilo velik napredek pri hitrosti računalnikov. To sta le dva dosežka, ki ju bomo predstavili v oddaji.
Neveljaven email naslov
