Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam, so za zdravljenje bolnikov s protoni prvič uporabili leta 1954 v Združenih državah Amerike v laboratoriju v Berkeleyju v Kaliforniji in leta 1957 v Uppsali na Švedskem.
Kako poteka zdravljenje s protoni in ogljikovimi ioni, kako ti delci potujejo skozi naše telo in kako uničijo rakave celice?
Sloveniji najbližji center za zdravljenje s protoni je MedAustron, terapevtski in raziskovalni center blizu Dunaja. S protoni zdravijo oziroma obsevajo od leta 2016, z ogljikovimi ioni pa od leta 2019.
Vsak teden vam v oddaji Ugriznimo znanost zastavljamo matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Od trenutka, ko v reaktorsko sredico vrnejo gorivo, in do ponovnega zagona elektrarne ter priklopa nazaj na omrežje mine 10 dni. V tem času morajo zaposleni in njihovi zunanji sodelavci opraviti še približno tisoč aktivnosti, meritev, testov, s katerimi poskrbijo, da bosta zagon in ponovni priklop v omrežje tekla gladko.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. V Nuklearni elektrarni Krško kot gorivo uporabljajo do 5 % obogaten izotop urana 235. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva.
Jedrske elektrarne delujejo podobno kot klasične termoelektrarne, le vir toplote je drug. Pri termoelektrarnah so to fosilna goriva, pri jedrskih pa izotop radioaktivnega elementa urana. Kako deluje Nuklearna elektrarna Krško?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Strokovnjaki se trudijo, da bi avtizem odkrili čimprej, ko je še mogoče nadoknaditi zaostanek v razvoju. Pri tem bo lahko pomembno odkritje tudi orodje za zgodnje odkrivanje te motnje, ki ga je razvila ekipa švicarskih strokovnjakov.
Motnje avtističnega spektra so čedalje pogostejše, posledično je o avtizmu vse več raziskav in znanstvenih člankov. Zaradi množice informacij narašča tudi potreba po računalniških orodjih, ki nam pomagajo, da te informacije iščemo učinkovito in vsebinsko usmerjeno. Ekipa Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici je pred leti razvila inovativno metodo tekstovnega rudarjenja besedil, s katero so iskali in našli še neodkrite povezave in vzroke za avtizem.
Na razvoj avtizmu podobnih težav vplivajo številni okoljski dejavnik. Kot eden izmed njih se kaže tudi izpostavljenost zaslonom. Pediatri zadnja leta že pri malčkih opažajo skrb vzbujajoče posledice pretirane rabe zaslonov, predvsem na sposobnost govora in komunikacije.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pred tremi leti začeli spremljati pestrost in številnost populacij divjih čebel v Sloveniji. Vzorce jemljejo dvakrat na mesec od aprila do septembra, in sicer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, ki sta zavarovani območji, na Gorenjskem in Celjskem, kjer je kmetijstvo intenzivnejše, in v Ljubljani kot primeru urbanega območja. Na vsakem od teh petih območij imajo 10 vzorčnih mest.
Neveljaven email naslov
