Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Tržaškem zalivu je zaradi 500-letnega delovanja rudnika živega srebra v Idriji veliko živega srebra. Ga vsebujejo tudi ribe s tega območja?
Da bi izboljšali varnost potrošnikov na področju morske hrane, so pri Evropski komisiji med letoma 2013 in 2017 izvedli projekt, v katerem so med drugim preučevali, katera onesnaževala vplivajo na kakovost morske hrane in koliko.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Kmetijstvo je ogromen porabnik naravnih virov. Za proizvodnjo kilograma pšenice, porabimo približno 1500 litrov vode, za kilogram paradižnika pa nekaj več kot 200 litrov. Eden izmed ciljev urbanega kmetijstva je tudi trajnostni razvoj mest in skrbno ravnanje z viri. Bi lahko za zalivanje zelenjave uporabili prečiščeno odpadno vodo? In kdaj je dovolj čista?
Če zelenjavo gojimo v notranjosti ali na strehah, lahko bolj nadzorujemo, v kakšnih razmerah raste in kako kakovostna je zemlja. Drugače pa je, če zelenjavo pridelujemo na vrtičkih v mestu. Kako kakovostna je zemlja na teh vrtičkih, kako velika težava so onesnažen zrak in izpušni plini iz avtomobilov?
Opuščene stavbe, industrijske hale in garaže niso edini prostor, ki bi ga lahko v mestu izkoristili za urbano kmetijstvo. Na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika v središču Ljubljane že 7 let uspeva urbani vrt, za katerega skrbijo dijaki in profesorji.
V mestih lahko rastline gojimo tradicionalno ali pa na popolnoma nov način. Predvsem v tujini že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, zložene v nivojih in pogosto zunaj zemlje.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.
Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.
Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.
Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.
Neveljaven email naslov
