Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri iskanju tarčnih bakterij v morski vodi raziskovalci največkrat uporabljajo natančne, velike in drage naprave, na izsledke analiz pa čakajo več dni. Zato so na Nacionalnem inštitutu za biologijo razvili metodo LAMP, ki omogoča, da iskano bakterijo najdejo hitro in na terenu.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Na vseh v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih?
Novejše raziskave kažejo, da spremljanje le nekaterih bakterij ne zadošča za spremljanje stanja našega morja. V vsakem mililitru morske vode je lahko tudi milijon bakterij. Večina med njimi je koristnih in ključnih za delovanje morskih ekosistemov, druge so lahko človeku in morskim organizmom škodljive.
Igranje računalniških iger je lahko družbeno koristno početje. Z igranjem igre Planet Hunters lahko pomagate astronomom poiskati planete primerne za nastanek življenja, z Whale FM pa lahko s povezovanjem posnetkov kitov prispevate k razumevanju njihovega načina komuniciranja. Imate dobro prostorsko predstavo in žilico za sestavljanke? Z igranjem igre Foldit lahko pomagate znanstvenikom celo do novih zdravil!
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Čeprav ne moremo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko predvidimo, kako bo potekal in kako obsežen bo. To je izjemno pomembno, saj njegova nenadnost in težka predvidljivost lahko ogrožata infrastrukturo in življenja. Kakšne podatke potrebujemo za modeliranje skalnih podorov, so strokovnjaki pojasnili na primeru že popisanih podorov.
Pred padajočim kamenjem se lahko zaščitimo s preoblikovanjem brežine, z biotehničnim zavarovanjem z debli in varovalnimi nasipi iz pnevmatik, polnjenih z zemljino. Najpogosteje pa infrastrukturo in ljudi ščitimo s tehničnimi ukrepi.
Pred nami je poletna turistična sezona in zagotovo bo marsikdo obiskal Mesečev zaliv ali zaliv Sv. križa v Strunjanu. A nad eno najlepših plaž pri nas se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2.000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki raziskujejo strukturne in geomehanske dejavnike podora in pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Še vedno je torej nevarno, da se poruši dodaten del stene. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali?
Ljudje z albinizmom imajo pogosto zmanjšano pigmentacijo v šarenici. Svetloba zato ne vstopi v zrklo le skozi zenico, ampak tudi skozi odprtinice v šarenici. Namesto da bi se svetloba zbrala v središču vida, se razprši. To pa povzroči manjšo vidno ostrino.
Melanin je pomemben pigment, ki daje koži, lasem, dlakam in očem barvo.
Genska motnja, ki povzroči pomanjkanje ali odsotnost melanina, lahko prizadene tudi živali. Albinizem se pojavlja pri vseh vretenčarjih, od rib, dvoživk, plazilcev in ptičev do sesalcev.
Neveljaven email naslov
