Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za učinkovit boj proti covidu 19 potrebujemo cepiva in zdravila, ob hujšem poteku bolezni pa bolniki potrebujejo tudi respiratorje. V razmahu epidemije v Italiji je prišlo do pomanjkanja respiratorjev. Da se to ne bi zgodilo tudi pri nas, so na Fakulteti za elektrotehniko v zelo kratkem času razvili preprost ventilator.
Vsi okuženi z novim koronavirusom, tudi če nimajo bolezenskih znakov, izločajo viruse, ki končajo v odplakah in na čistilnih napravah. Jemanje vzorcev v čistilnih napravah poteka avtomatizirano po naprej nastavljenem urniku. Del teh vzorcev potuje na Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani, kjer so razvili analizno metodo, s katero merijo prisotnost novega koronavirusa v odplakah.
Eno najučinkovitejših orožij proti virusom so cepiva, zato so jih začelli razvijati številni laboratoriji po svetu. Tudi pri nas na Kemijskem inštitutu.
Reke, jezera, morja in somornica so vodna telesa. Njihova vodna zemljišča so zemljišča, na katerih ležijo. Pri rekah je to osnovna struga tekočih vod, vključno z bregom, ki sega do izrazite geomorfološke spremembe. Priobalno zemljišče pa je tisto, ki meji na vodno zemljišče. Po Zakonu o vodah zunanja meja na vodah 1. reda sega 15 metrov od meje vodnega zemljišča v naseljih in 40 metrov zunaj naselij, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. Kakšna sta pomen in vloga teh zemljišč in kako smo jih spreminjali v zgodovini?
Matematične uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Posegi v vodna in priobalna zemljišča v preteklosti so močno spremenili nekatere vodotoke ter življenje v in ob njih. Vse človekove dejavnosti vplivajo na okolje. Nekatere med njimi ogrožajo ekološko stanje vod.
Kompozitni materiali imajo celo paleto uporabnih vrednosti. Zaradi izjemnih lastnosti je iz njih izdelana tudi balistična zaščita.
Kompozitni materiali se uporabljajo za zgradbe, mostove in različne druge konstrukcije, pa tudi za letalske dele, čolne, jadrnice... Najnaprednejši so seveda tudi v vesoljskih plovilih. Tudi športne opreme si brez sodobnih kompozitnih materialov danes ne moremo zamisliti.
Mineralna volna je pogosto uporabljen izolacijski material. V Evropi vsako leto pri gradnji in rušenju objektov nastane približno 2,5 milijona ton odpadkov mineralne volne, ki skoraj v celoti pristanejo na odlagališčih. S posebnim postopkom bi lahko odpadno mineralno volno preoblikovali v nove materiale, ki so lahko nadomestek za cementne gradbene proizvode.
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Najbrž je prav voh tisti, ki bi ga med vsemi čuti najmanj pogrešali, če bi ga izgubili. Ljudje, ki so izgubili čutilo voha, ponavadi lahko normalno živijo in delujejo in voha velikokrat ne pogrešajo. V preteklosti pa je bila lahko izguba voha ogrožajoča. Voh je bil pomemben čut - tudi za preživetje.
Ko so ameriški vojaški raziskovalci hoteli izdelati univerzalno smrdljivo bombo, vonj, ki bi bil tako neprijeten, da bi se množica v kateri koli državi v trenutku razkropila, so ugotovili, da to ni mogoče. Ne glede na to, kako ogaben je bil neki vonj za posameznika ali kulturo, se je drugod nekomu zdel prijeten.
Neveljaven email naslov
