Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Meso pa bi lahko gojili tudi v laboratoriju. Leta 2013 so v Londonu predstavili prvi burger iz govejega mesa, ki so ga vzgojili v laboratoriju. Več kot desetletje pozneje je gojenje mesa razvijajoča se industrija.
Kako iz sojine moke naredijo nadomestek mesa, ki ima okus in strukturo pravega mesa.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Trenje lahko zmanjšamo z različnimi mazivi. Manjše ko je trenje, učinkovitejše je drsenje ali kotaljenje, zmanjša se obraba in podaljša doba trajanja izdelka. Primer za to so različni ležaji, ki jih v vsakdanjem življenju najdemo povsod.
Če poznali realno kontaktno površino, v kakšni meri se dve površini dotikata, bi lahko bolje razumeli trenje. Realne kontaktne površine še nihče ni povsem natančno izmeril, najbliže temu so v Laboratoriju za tribologijo in površinsko nanotehnologijo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer uporabljajo prav posebno napravo za to.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju. Tudi v klasičnih mehanskih urah. Dobre ročne ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Da bi ga zmanjšali, urarji uporabljajo do 50 vrt maziv.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Raziskovanje samomorilnega vedenja in pravočasnega prepoznavanja samomorilne ogroženosti poteka v dveh glavnih smereh. Raziskovalci skušajo razumeti, zakaj nekdo razvije samomorilne misli in namere. Po drugi strani pa poskušajo s slikanjem možganov ugotoviti tudi, na podlagi katerih značilnosti možganov bi lahko pravočasno prepoznali ogrožene posameznike.
Samožrtvovanje je značilno za vsa živalska kraljestva. Samomor, kot ga poznamo ljudje, pa srečamo le pri višje razvitih sesalcih. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje psa naj bi bili primeri samomorov pri živalih. Pa so si te živali res načrtno vzele življenje?
Programirana celična smrt je nujno potreben mehanizem, ki ga večcelični organizmi uporabljajo za odstranjevanje odvečnih, okuženih in potencialno nevarnih celic. Kaj pa enocelični organizmi? Ali bakterije poznajo samomor?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Paraziti nam lahko pomagajo tudi pri pridelavi hrane - tako, da zatirajo škodljivce.
Neveljaven email naslov